Zgodovina Dispanzerja za otroke

Dispanzer za otroke v Mariboru je s svojo dejavnostjo pričel leta 1925. Prva dejavnost je bila posvetovalnična. Po nam dostopnih podatkih je bil to drugi dispanzer v Sloveniji.  Takratni asistent Internega oddelka dr. Fran Marinič dr. med in sestra ljubljanske šole, ki jo je takrat vodil dr. Matija Ambrožič, Slava Bezlaj, sta v Strossmayerjevi ulici 26 pričela s posvetovalničnim delom.

Leta 1926 se je ta posvetovalnica in dispanzer preselil na Slomškov trg 6. Kaneje, leta 1931 se je Dispanzer preselil v takratno Koroščevo – sedanjo Mladinsko ul.3. V tej hiši je pod vodstvom dr. Josipa Vrtovca začela z delom tudi šolska poliklinika.

Leta 1936 so v tej stavbi odprli postajo za dojenčke z dvajsetimi posteljicami. Postaja je bila ne samo dom za ogrožene otroke, temveč so v njej tudi stacionarno zdravili dojenčke. Ta je pravzaprav postala zametek bodočega otroškega oddelka. Umrljivost dojenčkov je bila v Mariboru visoka in je v dvajsetih letih znašala okrog 150 promilov. Tudi patologija je bila drugačna od današnje. V njej so prevladovale nalezljive bolezni. Skromno posvetovalnico je obiskovalo 5 do 10 otrok na dan. Bilo je precej tečajev za mlade matere, na katerih so obravnavali predvsem prehrano in nego dojenčka. V dispanzerju so z uporabo kremenčeve svetilke že zgodaj pričeli z antirahitično profilakso.

Med tem, ko so Nemci med leti 1941 do 1945 spremenili celotno izven bolnišnično zdravstveno organizacijo v našem mestu, so organizacijo Dispanzerja za otroke ohranili domala nespremenjeno. V Mladinski ul. 3 so ohranili stacionarno dejavnost, ambulantno pa preselili v takratno Frančiškansko (današnjo ulico Vita Kraigherja 5).

Po II. svetovni vojni v Mariboru ni bilo zdravnika veščega otroškega zdravstva. Takratni minister za zdravstvo je zato že junija 1945 v Maribor poslal dr. Boženo Grosman. Dejansko se je takrat v Mariboru pričel boj za življenje naših otrok. Nastal je novi Dispanzer za otroke, nastal je Dečji dom v idilični vili pod Kalvarijo, leta 1946 pa je bil odprt prvi otroški oddelek v Mariboru v zgradbi, ki so jo Nemci zgradili za uslužbence bolnišnice. Pomoč Rdečega križa, pomoč UNRE ter delovni polet so omogočili, da se je katastrofalno stanje relativno hitro popravljalo. Dispanzer za otroke je takrat deloval skupaj z otroškim oddelkom v istih prostorih.

Leta 1953 se je Dispanzer  preselil v prostore današnje poliklinike v Sodni ulici. Takrat je bil končan boj za življenje mariborskih otrok, začel pa se je boj za zdravje teh otrok.

Leta 1955 se je dispanzer preselil v nove prostore v Aškerčevi ul. 1. To je stara privatna vila. Takoj po vojni je bil tukaj oficirski klub, nato pa otroške jasli. Vila leži v idiličnem predelu našega mesta. Gotovo je bila prijetno stanovanje petične družine, za potrebe sodobnega dispanzerja pa seveda ni odgovarjala. Kljub temu je Dispanzer tukaj ostal dobrih 25 let.

Leta 1963 pa je vodstvo Dispanzerja prevzel prim. Kurt Kancler, dr. med., specialist pediater in ga vodil vse do leta 2000.

Dispanzer za otroke je leta 1957 postal del novo ustvarjenega Zdravstvenega doma Maribor in je v naslednjih letih doživel močan razmah.

Odprli so nove enote dispanzerja v Jezdarski in Prvomajski ulici. Nastajale so nove posvetovalnice, dejavnost se je širila, v dispanzerju je delalo vse več in več strokovnjakov. Dejavnost se je pričela širiti preko meja mariborske občine na območje občin Slovenska Bistrica in Lenart.

Že v 70-tih letih je bilo spoznano, da prostorska  omejenost in strokovna neprimernost prostorov v Aškerčevi ulici onemogočajo nadaljnji razvoj dejavnosti. Zavzetost in argumenti so prepričali Mariborčane, da so z visokim odstotkom izglasovali samoprispevek, s katerim se je pristopilo k izgradnji nove stavbe Varstva žensk, otrok in mladine v Vošnjakovi ulici 2 in 4.

V nove prostore smo se vselili leta 1980.  Dispanzer za otroke je dobil sodobno koncipirane in dovolj velike prostore za svojo dejavnost ter za dejavnost Cepilnega centra in Centra za otroke z motnjami v razvoju. Cepilnega centra danes ni več, vlogo cepiteljev so prevzeli izbrani zdravniki, ohranili pa smo posebno ambulanto, t.i. Ambulanto za cepljenje, kjer aktivno iščemo in vabimo otroke, ki niso bili cepljeni po nacionalnem programu.

Center za otroke z motnjami v razvoju smo zasnovali že v Aškerčevi ulici, razmahnil pa se je šele v novih prostorih.

Dispanzer za otroke je bil pobudnik za ustanovitev številnih novih enot Službe za zdravstveno varstvo žensk, otrok in mladine Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca v Mariboru - Centra za korektivno telovadbo - CKT (slednji je od 1. januarja 2005 organizacijsko ponovno del Dispanzerja za otroke), Cepilnega centra, Centra za psihohigijeno (danes organizacijsko pripada Službi za osnovno zdravstveno varstvo), Centra za otroke z motnjami v razvoju, specialističnih ambulant - očesne in ušesne, kot usmerjenih specialističnih pediatričnih ambulant - pulmološke, kardioliške in EEG ambulante.

Centralna stavba v Vošnjakovi ulici 2-4 je ostala center naše dejavnosti, zaradi približevanja našim varovancem pa dejavnost še naprej izvajamo tudi v zunanjih enotah:  v Jezdarski ulici, dejavnost iz Prvomajske smo preselili na Ptujsko cesto, na novo smo še ustanovili ambulanto v Novi vasi, namenjeno otrokom novo nastalega predela Maribor – jug. Posvetovalnično dejavnost smo razširili na in jo opravljamo na vseh domicilnih enotah kot tudi na 7 lokacijah zunaj Maribora. Obširno zastavljen program na tako številnih lokacijah izvajamo edini v Sloveniji!