Meni

Piše: direktor zavoda      
5. Akutna stanja   
Novoletna poslanica "2013"     
Piše: direktor zavoda
Predsednik Republike odlikoval prim. Kurta Kanclerja
Piše: direktor zavoda
Zdravo v naravo z učinkovito in ustrezno zaščito pred klopi
Piše: direktor zavoda
”Svetovni dan zdravja 2012: ZA AKTIVNO IN BOLJ ZDRAVO STAROST
Novoletna poslanica "2012"
Piše: direktor zavoda
Otvoritev novih prostorov pneumoftiziološkega dispanzerja in radiologije še letos
Piše: direktor zavoda
V ZD Maribor seja Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo
Piše: direktor zavoda
Obisk ministra za zdravje gospoda Dorijana Marušiča
Novoletna poslanica "2011"
Piše: direktor zavoda
Uspeh zobne preventive v osnovnih šolah
Piše: direktor zavoda
”DOBER DAN” je naše geslo
Piše: direktor zavoda
Strokovni večer o obvladovanju nasilja nad zaposlenimi in o profesionalni komunikaciji na delovnem mestu
Novoletna poslanica "2010"
Piše: direktor zavoda
Piše: direktor zavoda
Nočna dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let
Piše: direktor zavoda
Od 1. julija zobozdravnik tudi ponoči
Piše: direktor zavoda
Novi strokovni direktor
Piše: direktor zavoda
Večerovci s svojo zdravnico Majdo Masten
Piše: direktor zavoda
Predstavitev projekta Dojenju prijazna zdravstvena ustanova na Hrvaškem – v Čakovcu
Novoletna poslanica "2009"
Piše: direktor zavoda
Milena Frankič, nova glavna medicinska sestra zavoda
Piše: direktor zavoda
Jernej Završnik direktor Zdravstvenega doma dr. A. Drolca Maribor
Piše: v. d. direktorja in strokovni direktor zavoda
Damjan Sitar odhaja na olimpijske igre v Peking
Piše: v. d. direktorja in strokovni direktor zavoda
Vera Feguš - zdravnica leta 2008
Piše: v. d. direktorja in strokovni direktor zavoda
Svet zavoda izvolil za direktorja našega v.d. direktorja in strokovnega direktorja asist. mag. Jerneja Završnika
Piše: v. d. direktorja in strokovni direktor zavoda
VI. Interdisciplinarni svetovni kongres bolečine v križu in medenici v Barceloni, Španija
Novoletna poslanica
Piše: v. d. direktorja in strokovni direktor zavoda
Obisk albanskih zdravnikov
Piše: v. d. direktorja in strokovni direktor zavoda
V našem zavodu legionela ni več prisotna
Nagovor novega v.d. direktorja in strokovnega direktorja našega zavoda
Zaključek tekmovanja "Za čiste in zdrave zobe ob zdravi prehrani"
Na proslavi ob 60. obletnici Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Maribor je bil naši delavki Zvonki Debenak podeljen Srebrni znak
Kako smo sprejeli legionello
Damjan Sitar v boju za točke, ki bi mu omogočile uvrstitev na svetovno prvenstvo v mnogoboju v Osaki
13. zimske športne igre zdravstvenih in socialnih zavodov mariborske regije
Priročnik o dojenju
Novoletna poslanica glavnega direktorja prim. Anton Židanika, dr. med. spec.
Sedež stalne pisarne katedre za družinsko medicino, MF v Ljubljani, v prostorih ZD Maribor
Izšla je knjiga "Oskrba poškodovancev v predbolnišničnem okolju"
Sobe in kotički za dojenje

Piše: direktor zavoda

prim. asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Dogovor, ki se mu ni moč izogniti

Marsikaj kaže, da se počasi le približujemo odločitvi za odkrito in jasno besedo o tem, kaj vse in koliko zmore naše zdravstvo narediti na račun nacionalne zdravstvene zavarovalnice, tega največjega in najpomembnejšega plačnika zdravstvenih storitev, ki so zaenkrat, vsaj deklarativno, zagotovljene v tako imenovani košarici obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Na eni strani zdravstvena zavarovalnica že dobri dve leti ne zmore več zagotavljati svoj čas normalno pričakovanega dotoka denarja za plačilo dogovorjenih zdravstvenih programov, na drugi strani pa imamo skrb zbujajoče poslovne rezultate zdravstvenih zavodov.

Očitno nam preostane samo to, da se končno dogovorimo, kaj zmoremo v okviru razpoložljive vsote denarja, zbranega za zdravstvo, zagotoviti v obsegu zdravstvenih storitev vsem državljanom in česa ne. Pri tem so nam lahko dober zgled, kako ravnati zdravstveni sistemi v skandinavskih državah in v Veliki Britaniji, kjer so se že dovolj zgodaj odločili potegniti mejo, do kod zmorejo zdravstvene blagajne redno poravnavati račune za dogovorjene pravice.

Prav to, da pri nas že vse predolgo čakamo na jasen družbeni dogovor o prioritetah v zdravstvu, je ena največjih slabosti našega zdravstvenega sistema.

In medtem, ko se zapisuje pred naslovom tega nujnega nacionalnega projekta že pridevnik urgentno, ostanimo zaposleni v osnovnem zdravstvenem varstvu prvi zelo pomemben in strokovno zanesljiv zaveznik vseh, ki se zatečejo k nam po pomoč in nasvet, kako si povrniti zdravje in kako se obvarovati bolezni. Ne glede na čedalje bolj neugoden primež varčevalnih ukrepov. 

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Januar, februar, marec 2013).

prim. asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Na vrh

5. Akutna stanja

	Naslovnica zbornika s strokovnimi prispevki, ki je izšel ob srečanju Akutna stanja.

Pripravil: asist. Štefan Mally, dr. med. spec., predstojnik OE NMP

Od 21. do 23. marca je naša organizacijska enota Nujna medicinska pomoč v hotelu Habakuk po štirih letih premora ponovno organizirala srečanje »Akutna stanja – znamenja, simptomi, sindromi, diferencialna diagnoza in ukrepanje«. Minilo je 10 let, odkar smo to srečanje prvič organizirali in letošnje že peto po vrsti je bilo posvečeno spominu na izjemnega sodelavca in promotorja urgentne medicine v Sloveniji primarija profesorja Štefeka Grmeca.

Članek je v celoti objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Januar, februar, marec 2013).

Na vrh

Novoletna poslanica "2013

Spoštovane sodelavke in sodelavci!

Ko se v teh prazničnih dneh ozremo v preteklo leto, lahko imamo dober občutek, da nismo držali križem rok; zahvaljujoč vsakemu članu naše velike in pomembne delovne skupnosti. Vsak med nami je prav gotovo po svojih najboljših močeh in sposobnostih prispeval svoj ustvarjalni delež k vedno bolj prepoznavni podobi tega, kar smo si z velikimi črkami zapisali v vizijo našega zdravstvenega doma; da postanemo najbolj cenjena ustanova na področju primarnega zdravja v državi, ugledno središče za osveščanje ljudi v regiji o pomenu njihove in naše skrbi za zdravje.

Novosti in zahteve časa, ki že lep čas ni naklonjen krepitvi možnosti za zagotavljanje dobrega zdravstvenega varstva, pa žal napovedujejo nove varčevalne reze tudi v zdravstvu. In v času, ko tudi pri nas revščina steza svoje lovke v čedalje večji krog zdravstveno ogroženih ljudi, bo naš izziv, kako ohranjati zdravje, to največje človekovo bogastvo, kako ob karseda visoki strokovnosti ostati prvi pomemben zaveznik tistih, ki prihajajo v našo hišo zdravja po nasvet, po pomoč in zdravilo. Bolezen pa pomeni prenekaterikrat tudi veliko osebno socialno stisko.

Naj se tudi ob tej praznični priložnosti zaobljubimo: naša osrednja skrb je in ostaja človekovo zdravje. Njemu so namenjena vsa naša prizadevanja.

Naši družbeni skupnosti, predvsem pa zdravstveni politiki namenjamo eno samo veliko željo: naj varčevalni in še kakšni rezi ne siromašijo tega, kar smo mi in generacije zdravstvenih delavcev pred nami znale in zmogle ustvariti v prid strokovnosti in učinkovitosti primarnega zdravstvenega varstva.

VAM IN VAŠIM NAJDRAŽJIM
ŽELIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE
IN RADOSTI
TER USPEHOV
POLNO LETO 2013.


prim. asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.
direktor zavoda

prim. Danilo Maurič, dr. med. spec.
strokovni direktor

Milena Frankič, viš. med. ses.
glavna medicinska sestra zavoda

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (November, December 2012).    

Piše: direktor zavoda

prim. asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Smo pred dogovorom za boljši splošni dogovor

V času, ko sta se znašla zdravnik in njegov bolnik v primežu aktualnih javnofinančnih težav, vsem dovolj dobro znanega izvora in razsežnosti, se ostrijo vprašanja o prihodnosti našega javnega zdravstva. Med našim oziranjem po dobrih, učinkovitih reformnih rešitvah, ne gre več spregledati tujih zgledov, na primer pri Skandinavcih, ki so se dovolj zgodaj znali odločiti in dogovoriti do katere mere so njihovi sistemi zdravstvenega zavarovanja zmožni plačevati programe zdravstvenega varstva.

Ta njihova odločitev je bila sprejeta v dobro preizkušenem modelu dogovarjanja in pogajanja med predstavniki zdravstvenega zavarovanja in izvajalci zdravstvenih programov, pri čemer imata v tem razmerju pomembno vlogo avtonomnost in enakopravnost, s tem pa tudi dovolj jasno poudarjena odgovornost pogajalskih partnerjev.

Tudi pri nas premoremo podoben model partnerska razmerja. Njegovo vsebino ureja poseben zakon, po katerem pa pri dogovarjanju in pogajanju obema partnerjema dela družbo še Ministrstvo za zdravje.

In ko so zdravstveni ekonomisti in menežerji v zdravstvu na letošnjem srečanju v Rimskih toplicah razpravljali o zasnovah nove strategije v zdravstveni dejavnosti, zdravstveni politiki in zdravstvenem zavarovanju, so bile deležne kritičnega pogleda dosedanje izkušnje s tem dogovarjanjem in pogajanji pri nas. Na tem področju so nujne tako zakonske spremembe in spremembe slabe prakse, je bilo slišati. To pa naj bi prispevalo k večji učinkovitosti sistema zdravstvenega varstva in krepitvi avtonomije pogajalskih partnerjev. Pri bolj jasno zapisanih pristojnostih obeh poglavitnih partnerjih, bi kritiki sedanjega stanja prav lahko pogrešali vpliv Ministrstva za zdravje, pa tudi akademsko preveč idealno zasnovanih smernic zdravljenja, pogosto neusklajenih s vsoto zdravstvenih denarja, ki je na voljo zdravstveni blagajni kot izvajalcem programov zdravstvenega varstva. Ne gre še naprej z zdravstvenopolitično všečnimi obljubami in zagotovili brez realne osnove pospremiti bolnika k zdravniku, kjer ga čedalje pogosteje čaka razočaranje nad tem, kaj zmore in sme javna zdravstvena služba v finančnem okviru, ki ji ga leto za letom zapove zdravstvena blagajna.

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Avgust, september, oktober 2012).    

prim. asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Na vrh

Predsednik Republike odlikoval prim. Kurta Kanclerja

	Na sliki: primarij Kurt Kancler, dr. med., spec. in predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Foto: Stanko Gruden/STA

Pripravila: Vesna Rečnik-Šiško

Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je 5. oktobra na posebni slovesnosti v Veliki dvorani Predsedniške palače v Ljubljani z Redom za zasluge na področju prostovoljstva in humanitarnosti odlikoval primarija Kurta Kanclerja.

Predsednik republike je v nagovoru ob vročitvi odlikovanja dejal, da je primarij Kurt Kancler izjemen zdravnik, izjemna osebnost popularizacije javnega zdravja in skrbi za prevencijo ter izjemen humanitarni in socialni delavec v najbolj žlahtnem pomenu te besede.

Članek je v celoti objavljen na 3. strani v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Avgust, september, oktober 2012).    

Na vrh

Piše: direktor zavoda

prim. asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Novost, ki jo bodo znali ceniti predvsem bolniki

Aprila je minilo leto dni, odkar je v Sloveniji pričelo delati prvih 60 referenčnih ambulant v osnovnem zdravstvenem varstvu. Uresničevanju tega pomembnega nacionalnega projekta, ki ga je pripravila projektna skupina na Ministrstvu za zdravje, se je s petimi referenčnimi ambulantami pridružil tudi naš zdravstveni dom, saj smo se lahko izkazali s pričakovanimi zelo dobrimi kazalniki kakovosti za tako odgovorno novost.

Naj spomnim, da želimo z referenčnimi ambulantami, v katerih imajo posebno vlogo diplomirane medicinske sestre, zagotoviti zelo dobro vodenje zdravljenja kroničnih bolnikov po vnaprej sprejetih protokolih. Takšna ambulanta lahko tudi dovolj zgodaj odkrije med svojimi varovanci bolnike z dejavniki tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni in nenazadnje: nova zadolžitev diplomirane medicinske sestre v takšni ambulanti pomeni tudi določeno časovno razbremenitev zdravnika. Le ta doslej praviloma ni imel oziroma nima dovolj časa za odgovore na številna vprašanja, ki si jih zastavlja bolnik s kronično boleznijo ali boleznimi, skratka za dovolj izčrpen pogovor, ki bolnika pomiri in pouči, kako ravnati, da bo bolj zadovoljen, da ne bo živel v negotovosti, da se bo počutil varnega, ker je njegova bolezen dovolj skrbno nadzorovana in dobro zdravljena.

Prve izkušnje z vsebino in organizacijo dela v naših referenčnih ambulantah so že za nami. Ocena: lahko smo zadovoljni in upamo, da so lahko predvsem zadovoljni naši bolniki, ki so deležni te novosti. Pod našo streho bodo letos pričele delati še štiri takšne ambulante, saj je načrt, da bi bile vse naše ambulante tudi referenčne, ena izmed prednostnih nalog vodstva našega zavoda. Temu sem namenil tudi ustrezen poudarek v programu dela in razvoja Zdravstvenega doma dr. A. Drolca Maribor, ki sem ga predstavil ob začetku novega direktorskega mandata. Ob našem zavedanju, da postaja pogostnost in razširjenost kroničnih nenalezljivih bolezni ne samo strokovno organizacijski, ampak tudi socialno ekonomski problem, pa omogoča širitev kroga referenčnih ambulant tudi možnost, kako vsaj deloma omiliti pomanjkanje zdravnikov družinske medicine in pediatrov. Prav zaradi tega se bom za še več referenčnih ambulant zavzemal tudi na nacionalni ravni in upamo lahko, da ne bi sicer nujni varčevalni rezi v prihodke, namenjene osnovnemu zdravstvenemu varstvu, povzročili upočasnitev uresničevanja tega projekta, ali celo njegov zastoj.

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Maj, junij, julij 2012).    

prim. asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Na vrh

Zdravo v naravo z učinkovito in ustrezno zaščito pred klopi

	Na sliki: Deklico, ki jo je pripeljala mamica, je cepila zdravnica Mojca Švab Zavratnik, dr. med. spec.

Pripravila: Vesna Rečnik-Šiško

Akcija Zdravstvenega doma dr. A. Drolca Maribor z namenom aktivnega osveščanja prebivalstva o pomembnosti cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu, ki je potekala drugo soboto v mesecu juniju, je uspela.

V okviru akcije so se obiskovalci lahko brezplačno udeležili pohoda po parku, si izmerili krvni tlak in glukozo v krvi in se cepili proti klopnemu meningoencefalitisu s popustom za prvi odmerek.

Akcije se je udeležilo preko 200 oseb, proti klopnemu meningoencefalitisu pa se je cepilo več kot 100 oseb.
  
Članek je v celoti objavljen na strani 4 v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Maj, junij, julij 2012).   

Na vrh

Piše: direktor zavoda

prim. asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Ni rešitev samo prelaganje bremena na druga ramena

Ko smo na pragu novega poslovnega leta z zadovoljstvom ugotavljali, da smo si ob lanskoletnem primežu med preveč omejenimi prihodki in pritiskom naraščajočih stroškov, zaslužili za dosežen, uravnotežen poslovni izid, v lanskem letu oceno zelo dobro, nismo mogli pričakovati, da čaka zdravstvo nov, še globji varčevalni rez, kot smo ga bili vajeni. In smo ga že dočakali: ker je nacionalna zdravstvena blagajna dlje časa v finančnih škripcih, se je enostransko odločila, da od marca dalje pa vse do preklica kar za sedem odstotkov zniža akontacijo za plačilo zdravstvenih storitev. Za avtorje take rešitve problema se zdi ta pot najmanj naporna, za nas, ki smo dolžni s svojim poslanstvom uresničevati neokrnjen program osnovnega zdravstvenega varstva pa veliko skrb z negotovo napovedjo, kakšne bodo posledice. Nekaj je že znano: omejevanje prilivov javnim zdravstvenim zavodom pomeni zgolj prenos izgube z naslova Zavoda za zdravstveno zavarovanje na naslov zdravstvenih zavodov.

Sicer je res, da smo morali tudi v letošnjem letu še naprej pričakovati zaostrene pogoje poslovanja, prav tako pa je bilo in je še upravičeno naše pričakovanje, da bomo pri iskanju možnega za uravnoteženo poslovanje dočakali več partnerskega odnosa med tem varčevalnim dialogom: zdravstvena zavarovalnica - zdravstveni zavodi. Ni se mogoče namreč brez škode za paciente sprijazniti s kar pavšalnim znižanjem vrednosti naših zdravstvenih storitev.

Doslej je bilo na drugi strani najbrž dovolj časa in priložnosti, kako s sistemskimi ukrepi ozdraviti finančno slabokrvnost zdravstvene blagajne. Zdaj je napočil čas, ko zdravstvena politika ne bo mogla več odlašati z jasno kritično oceno, kaj vse je mogoče plačati iz naslova obveznega zdravstvenega za varovanja, kaj pa ne.

Na osebni ravni nam je v imenu vsesplošnega varčevanja na državni ravni zapovedano tudi zmanjšanje plač. Če sprejemamo to realnost kot nujnost v kriznih razmerah, je upravičenost naše zahteve, naj bo končno odločeno, kakšno raven zdravstvenega varstva še zmore financirati zdravstvena zavarovalnica, povsem utemeljena.

Mi smo dokazali, da premoremo kapital za dobro opravljanje našega poslanstva: strokovno znanje, izkušnje in skrbnost, kaj pa naši najpomembnejši partnerji, odgovorni za plačilo naših storitev v prid bolnikov in več zdravja?

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Januar, februar, marec, april 2012).    

prim. asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Na vrh

Svetovni dan zdravja 2012: ZA AKTIVNO IN BOLJ ZDRAVO STAROST

	Naslovnica zbornika predavanj strokovnega srečanja

Pripravila: Tamara Lubi, dipl. m. s., univ. dipl. org.,
vodja KC SZO za primarno zdravstveno nego      

Kolaborativni center Svetovne zdravstvene organi-zacije za primarno zdravstveno nego, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, je organiziral skupaj z uradom Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve in Inštitutom za varovanje zdravja Republike Slovenije v petek, 6. aprila 2012, strokovno srečanje z naslovom ZA AKTIVNO IN BOLJ ZDRAVO STAROST. Osrednji nacionalni dogodek ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja je potekal v dopoldanskem času v kongresni dvorani hotela City v Mariboru.
  
Članek je v celoti objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Januar, februar, marec, april 2012).   

Na vrh

Novoletna poslanica "2012"

Spoštovane sodelavke in sodelavci.

Spet smo na pragu prazničnih dni, ko si podamo roke in voščimo vse dobro, ko zaželimo drug drugemu predvsem zdravja in medsebojnega razumevanja, ko je čas za osebne in skupne želje. In tako je tudi v naši hiši zdravja, ki je mnogim med nami kot drugi dom, vsem, ki dan za dnem v tem domu izražajo svojo pripadnost veliki družini znanja in dobre volje v prid tistim, ki prihajajo v našo hišo po nasvet, po moč in po zdravilo, ko je bolezen potrkala na njihova vrata. In kakšna je lahko predvsem naša velika skupna želja ?

Prepričani smo, da predvsem , kako tudi v novem letu dobro uresničevati naše poslanstvo, tako kot smo to zapisali v listini o naši viziji: s stalno strokovno rastjo postati najbolj cenjena ustanova na področju primarnega zdravja in ugledno učno središče za osveščanje prebivalstva v naši regiji, kako pomembna je predvsem posameznikova skrb za zdrav način življenja.

Korak iz starega v novo leto je tudi priložnost, če že ne tudi dolžnost, za pogled nazaj in naprej, kako smo naše poslanstvu opravili in kako ga še bomo. V poslovnem leto, ki bo prav kmalu za nami, smo si zaslužili oceno zelo dobro. Naše poslanstvo smo v tem času opravljali v kar hudem primežu med preveč omejenimi prihodki in pritiskom naraščajočih odhodkov.

Vsem sodelavcem veljata zahvala in priznanje, da smo ob vsem tem zmogli uravnoteženo poslovanje, kot je bila zapoved našega največjega plačnika, nacionalne zdravstvene zavarovalnice.

Kaj lahko pričakujemo v novem letu? Najprej še naprej zaostrene pogoje poslovanja, kakršnim smo bili priča v iztekajočem se letu. Ob tem pa si želimo več partnerskega odnosa med zdravstveno zavarovalnico in zdravstvenimi zavodi, več spoštovanja in upoštevanja naših strokovnih in poslovnih argumentov, ko želimo in hočemo ohraniti že doseženo raven osnovnega zdravstvenega varstva.

Na naporni poti do tega cilja ohranimo in negujmo naše odlike, s katerimi smo se že doslej izkazali: uporabimo svoje znanje, izkušnje in modrost, krepimo dobro sodelovanje v zdravstvenih in negovalnih timih pri nenehnem izobraževanju in usposabljanja za dobro delo, izboljšajmo medosebne odnose. Tudi to je naš kapital, ki ga lahko premoremo, dobro plačilo za naše delo pa je odvisno od zmožnosti najpomembnejšega plačnika naših storitev.

Vsem Vam in Vašim družinam,

spoštovane sodelavke in sodelavci,

želimo prijetne božične in

novoletne praznike.


Iskrena hvala za vse,

kar smo z združenimi močmi naredili

v prid vseh, ki smo jim znali pomagati

z našim znanjem, izkušnjami in

ne nazadnje s pozornostjo in

razumevanjem.


Direktor zavoda

prim. asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.


Strokovni direktor

prim. Danilo Maurič, dr. med. spec.


Glavna medicinska sestra

Milena Frankič, viš. med. ses.

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Oktober, november, december 2011).

Piše: direktor zavoda

prim. asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Zadovoljni, pa tudi zaskrbljeni

Še dobra dva meseca in spet bomo zbrali podatke o našem poslovanju v letu, ki se počasi izteka. Spet bomo pogledali, vsak med nami in vsi skupaj, kaj smo zmogli, kako smo uresničili naš strokovni program in poslovni načrt. Tudi letos smo opravljali naše poslanstvu v kar hudem primežu med dohodki in odhodki. 

Prav v času, ko imamo priložnost tudi za nekaj zadovoljstva, ker smo znali gospodariti tako, da izkazujemo 400.000 evrov prihodkov nad odhodki, so se zvrstile iz zdravstvene zavarovalnice napovedi, da naj bi zaradi njene izgube dobili zdravstveni domovi na letni ravni kar dobre tri milijone evrov manj denarja. Takšna naj bi bila posledica predloga rebalansa, po katerem bi zavarovalnica za zmanjšanje svoje izgube dala manj denarja za naše zdravstven storitve. Še dobro, da je odhajajoča vlada zavrnila ta scenarij. Če ne, bi bil v veliki meri izničen tudi naš letošnji napor za dobro poslovanje, ogroženo bi bilo naše redno izpolnjevanje obveznosti do dobaviteljev, nastale bi težave z likvidnostjo naših finančnih sredstev. Tudi naša skrb, da zagotavljamo plačilo za opravljeno delo vedno ob pričakovanem izplačilnem dnevu, bi se znašla na prepihu. Še dobro, da imamo že pod streho po letu 1997 (nadgradnja zobnih ambulant) našo največjo investicijo – laboratorij in radiološki oddelek s Centrom za bolezni dojk. Saj so se nam spet enkrat obetale težave, kakršnim radi botrujejo zunanji, od našega vpliva in ravnanja, neodvisni dejavniki. Ob tem sem v Združenju zdravstvenih  zavodov Slovenije, med razpravo o napovedanih še dodatnih varčevalnih ukrepih, s katerimi bo najbrž še kdo poskusil v novem letu, poudaril, da bi morali slednjič pri nas opraviti široko javno razpravo, kaj od zdravstva pričakujemo in koliko denarja smo za to pripravljeni in sposobni prispevati. 

Medtem ko pričakujemo, ali bo nova vlada zmogla spremeniti razmere, v kakšnih smo sedaj, nam ne preostane drugega, da odgovorno opravljamo  svoje delo in  naše poslanstvo zdravju in premagovanju bolezni v prid.

Biti pri tem odgovoren pa pomeni tudi, da prideš v ordinacijo pravočasno in je ne zapustiš po nepotrebnem pred koncem tvojega delavnika.  

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Julij, avgust, september 2011).  

prim. asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Na vrh

Otvoritev novih prostorov pneumoftiziološkega dispanzerja in radiologije še letos

Pripravila: Vesna Rečnik-Šiško      

Na gradbišču Zdravstvenega doma dr. A. Drolca teče zaključna faza nadgradnje laboratorija. Zaključena so dela na fasadi, ureja se okolje. Centralni laboratorij v novih prostorih v drugem nadstropju že deluje od letošnjega februarja, v tretje nadstropje prizidka sta se preselila tudi že medicina dela, prometa in športa ter limfna drenaža.
»Trenutno opremljamo nove prostore, namenjene pneumoftiziološkemu dispanzerju, v izdelavi pa je tudi že oprema za pritličje, kjer bo radiologija. Če ne bo prišlo do kakšnih zapletov bo predviden zaključek projekta in prevzem prostorov še letos,« je pojasnil direktor ZD Maribor prim. asist. mag. Jernej Završnik, dr. med., spec.
  
Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Julij, avgust, september 2011).  

Foto: Vesna Rečnik-Šiško

Na vrh

Piše: direktor zavoda

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Kaj bo na drugem bregu boljše?

V naši hiši zdravja, kjer smo si, ne tako dolgo tega, zapisali v vizijo, da želimo z nenehno strokovno rastjo postati najbolj cenjena zdravstvena ustanova primarnega zdravstvenega varstva v državi, ki bo pomembno razbremenila sekundarno in terciarno raven zdravstvene dejavnosti, znamo ceniti sleherno prizadevnost naših sodelavcev, kako se čimbolj približati temu našemu zelo zaželenemu skupnemu cilju. Veseli smo sleherne osebne zavzetosti in inovativnih predlogov, kako lahko delamo še boljše, kot je naša siceršnja vsakdanja praksa, radi prisluhnemo vsem tistim sodelavcem, ki premorejo ideje in znanje, s katerim lahko obogatimo že sprejete smernice naše strokovne in siceršnje rasti.

V tem duhu so izgrajevale našo veliko hišo zdravja generacije pred nami, ki so znale spoštovati in dograjevati, kar je bilo narejenega pod vodstvom takratnih vizionarjev tega, kakšno je poslanstvo takega zdravstvenega doma, kot je naš. Ko so se v nekem obdobju že tudi pojavile težnje, kako zdravstveni dom razdeliti, mu odščipniti to ali ono, je zmagal premislek, kako slabo bi bilo to za poslanstvo naše ustanove.

In pravkar se soočamo spet s težnjo, kako zdravstvenemu domu nekaj vzeti, ker naj bi tako vzeto prineslo pod novo streho menda novo kakovost. Prav sedaj, ko v našem zavodu krepimo našo dejavnost nujne medicinske pomoči, potem ko je organizacijska urejenost in strokovnost naše enote za NMP postala vse pozornosti vreden vzorec dobrega delovanja NMP na primarni ravni zdravstvenega varstva, je poudarjena ambicioznost posameznika in morda še koga ob njem botrovala zamisli, da naj bi našo enoto NMP priključili h komaj nastajajočemu urgentnemu centru čez Dravo - k UKC Maribor.

To, kar je nastajalo leta dolgo pod našo streho, z našim strokovnim in siceršnjim trudom, z inovativnostjo sodelavcev prav te službe, ki smo jim omogočali nabiranje znanja in izkušenj doma in po svetu, naj bi se znašlo  na drugem bregu Drave. Pa je naša enota NMP skupaj s Prehospitalno enoto kar lep čas že tam pod gostoljubno streho kliničnega centra. V tesnem sodelovanju s kliničnim centrom že sedaj zagotavljamo najvišjo raven in dostopnost do NMP.

Res je zamisel aktualnega ministra za zdravje, da bi dejavnost NMP prenesli iz zdravstvenih domov v bolnišnice, toda zaenkrat še sploh ni dorečena, kaj šele sprejeta nacionalna strategija razvoja službe nujne medicinske pomoči.

Je hitenju z enega brega Drave na drugega botrovala predvsem osebna ambicioznost, morda občutek navidezne utesnjenosti za domačim pragom ali pa velika želja bo tistem, kar naj bi se mu obetalo na drugem naslovu?

Človek bi dejal, dajmo, hitimo počasi, preden podremo ali hudo skrčimo tisto, kar smo z združenimi močmi dolgo gradili in postavili.     

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (April, maj, junij 2011).    

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Na vrh

V ZD Maribor seja Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo

Pripravila: Vesna Rečnik - Šiško

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor je na parlamentarni odbor za zdravstvo posredoval pobudo za sejo Odbora za zdravstvo, ki naj bi se vršila na terenu in bi obravnavala problematiko osnovnega zdravstvenega varstva. Predsednik Ljubo Germič je, po dogovoru s člani odbora in ministrom za zdravje Dorijanom Marušičem, sprejel odločitev in sklical 23. nujno sejo, ki je bila 31. maja v sejni sobi ZD Maribor.  Seje se je, poleg ostalih vabljenih gostov, udeležil tudi minister za zdravje Dorijan Marušič s sodelavci: Mojco Gruntar Činč, generalno direktorico direktorata za javno zdravje, Barbaro Jamnik, generalno direktorico direktorata za zdravstveno varstvo in Tonko Poplas Susič, ministrovo svetovalko za primarno raven.

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (April, maj, junij 2011).     

V sejni sobi ZD Maribor je 31. maja potekala, na pobudo našega zavoda, seja parlamentarnega Odbora za zdravstvo. (slika na levi). Na seji so med drugimi bili, poleg ministra za zdravje Dorijana Marušiča (tretji iz leve), tudi (od leve): Rosvita Svenšek, ZZZS, direktorica OE Maribor, Samo Fakin, generalni direktor ZZZS in Tonka Poplas Susić, svetovalka ministra za zdravje. (slika na desni). (foto: Vesna Rečnik-Šiško)

Na vrh

Piše: direktor zavoda

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Spoštovani sodelavci in sodelavke!

Kako naprej?

Za jasne smernice, kako bomo delali in se strokovno razvijali, smo se odločili v prid ljudem, ki so nam zaupali skrb za njihovo zdravje, in za smernice v prid našemu cilju: postati najbolj cenjena ustanova na področju  primarnega zdravstvenega varstva in učno središče za osveščanje prebivalstva o skrbi za zdravje. In v tem duhu tudi ravnamo.

Zadnje čase pa terja naš tehten premislek in skrben načrt  vprašanje, v kakšnem domu zdravja bomo opravljali to naše poslanstvo. Bomo paciente sprejemali v slabo vzdrževanih, neurejenih prostorih, bo pod našo streho čedalje manj sodobne medicinske opreme? Pogled v nekatere prostore, kjer delajo naši sodelavci, odkrije posledice  predolgo odlašanih še tako nujnih naložb. Pa nimam v mislih samo fizikalne in rehabilitacijske medicine in zdravstvene postaje v Jezdarski na Taboru. To sta samo najbolj kričeča primera, kakšne so posledice, če zavoljo tudi utemeljenih razlogov odlašaš z nujnim sprotnim vzdrževanjem, s preureditvijo ali celo že neizogibno nadomestno gradnjo.

Kar nas je zdravstvenih delavcev v naši hiši se dobro zavedamo, da je odgovornost do pacientov in do stroke eden ključnih dejavnikov za dobro delo, seveda pa nam ni tuja odgovornost za skrbno gospodarjenje s tistim, kar so nam zapustili naši predhodniki in s čim vse je obogatila naš dom zdravja solidarnost Mariborčanov in okoličanov, ki so svoj čas pomagali novo pod našo streho zgraditi s samoprispevkom. Ko imamo sedaj pred očmi nujne izdatke za nove naložbe in investicijsko vzdrževanje, ni mogoče spregledati dejstva, da tega ne bomo zmogli brez dovolj izdatnega denarnega prispevka naših ustanoviteljev, zlasti Mestne občine Maribor, ko gre za naložbe v naše prostore in opreme.

Verjamem, da bomo našega večinskega ustanovitelja in soustanovitelja prepričali, da z zdravstvenim tolarjem, kolikor ga prejemamo od nacionalne zdravstvene zavarovalnice za naše delo, ne zmoremo nadomestiti tistega, kar mora biti tudi materialna skrb naših ustanoviteljic.

Zagotovo jim ne more biti vseeno, v kakšen dom zdravja bodo prihajali njihovi občani po boljše zdravje!

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Januar, februar, marec 2011).    

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Na vrh

Obisk ministra za zdravje gospoda Dorijana Marušiča

Pripravila: Vesna Rečnik-Šiško      

Naš zdravstveni dom je, ob obisku slovenske vlade v Mariboru 26. januarja letos, imel v gosteh ministra za zdravje gospoda Dorijana Marušiča.

Direktor ZD Maribor asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec., je ob tej priložnosti poudaril, da je v zgodovini obstoja našega zavoda to bil prvi obisk ministra za zdravje pri nas.                         
   
Nadaljevanje je objavljeno na 3. strani internega časopisa NAŠ DOM ZDRAVJA (Januar, februar, marec 2011).  

Na sliki: Direktor ZD Maribor asist. mag. Jernej Završnik je ministru za zdravje Dorijanu Marušiču predstavil prostorske projekte razvoja zavoda.

Na vrh

Novoletna poslanica "2011"

Spoštovane sodelavke in spoštovani sodelavci

Spet smo na pragu novega leta in tudi tokrat ne bo drugače, kot je bilo lani ob tem času: spet bomo pogledali, vsak med nami in vsi skupaj, na letos prehojeno pot naše velike družine znanja in volje, pomagati bolnim in preprečevati bolezni, kolikor to le zmoremo.

Naše delo in poslovanje je bilo letos žal zaznamovano s težo zaostrenih pogojev poslovanja, med katerimi sta prevladovali predvsem dve značilnosti: vedno večji obseg zdravstvenih storitev, ki jih opravimo v prid naših bolnikov, ob tem pa občutno zmanjšani prihodki, ki nam jih za naše programe zdravstvenega varstva odmeri nacionalna zdravstvena zavarovalnica.

Ko se je kot posledica tega zunanjega primeža pričela pojavljati v našem poslovanju izguba, ob vsej naši odločnosti, da z razpoložljivim zdravstvenim evrom kar se da skrbno gospodarimo, smo morali poseči po sanacijskem programu. Težišča notranjih varčevalnih ukrepov, kar jih je bilo mogoče uveljaviti, je vodstvo temeljito utemeljilo in obrazložilo.

Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so sodelavci našega doma zdravja sanacijski program sprejeli z razumevanjem, da so znali oceniti resnost položaja, v katerem smo se znašli. Verjamemo, da se bodo vsa naša skupna prizadevanja poznala tudi pri poslovnem rezultatu letošnjega leta.

In kaj nam prinaša prihajajoče leto? Razveselili se bomo novih prostorov nad laboratorijem, na vrsti je ureditev prostorov v pritličju in v kleti. Svetlika pa se tudi pri zunanjih pogojih našega dela in poslovanja: minister za zdravje je v prid primarnemu zdravstvu že oblikoval pomembne, reformne elemente za aneks k splošnemu dogovoru za zdravstvo. To pa obeta vendarle več denarja tudi za nas.

Vam in vsem vašim želimo mirne in vesele božične praznike in srečno novo leto 2011! Naj se uresničijo naše želje in pričakovanja!

Strokovni direktor                                                                          Direktor zavoda
prim. Danilo Maurič, dr. med. spec.                                                 asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Glavna medicinska sestra zavoda
Milena Frankič, viš. med. ses.

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (September - december 2010). 

Na vrh

Piše: direktor zavoda

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Spoštovani, za nami je Fidesov-vladni 1. september z zaenkrat nedvoumnim sporočilom, da so pogajalci ostali vsak na svojem bregu. Za bolnike se je tako začelo obdobje nabiranja grenkih izkušenj, kaj jim bo povzročil ta vladni poseg v zdravniška dežurstva in nadurno delo. Se nadurnemu delu, tudi v času dežurstev, začenja iztekati obdobje, v katerem je bilo od vseh, tako od zdravstvenih politikov kot tudi zdravnikov, samoumevno sprejeta stalnica za delovanje zdravstvenega sistema ob pomanjkanju zdravnikov. Prav gotovo se to obdobje, v katerem se je lahko lepo skrivalo dejstvo, koliko zdravnikov je pri nas v resnici premalo, ne more končati danes in ne že jutri. Brez nesprejemljivih posledic za vse, ki jim je namenjeno naše poklicno poslanstvo in nesprejemljivih posledic tudi za stroko. In kje smo mi po 1. septembru. Najprej z zadovoljstvom ugotavljamo, da je od vseh naših 187 zdravnikov, samo enajst kolegov umaknilo soglasje za nadurno delo, pa še med temi je samo šest takih, ki so tudi dežurali. To pa seveda ne pomeni (kot je dobro znano je zdravnikov v našem zavodu premalo), da lahko brez nadurnega dela poskrbimo za vse paciente v še sprejemljivih čakalnih dobah. Ko se bodo poslej pred vrati specialističnih ambulant bolnišnic vrste čakajočih daljšale, bodo bolniki upravičeno pričakovali, da jim bomo vsaj v zdravstvenih domovih le zmogli pomagati s skrbno diagnostiko in terapijo, da bodo prestali obdobje čakanja na specialistične preglede in operacije, ko njihove težave ne bodo sodile v rubriko urgenca. Upam, da bomo to imeli pred očmi, ko bomo presojali, koliko časa in pozornosti vendarle še zmoremo nameniti posameznemu bolniku, glede na njegove težave in zahtevnost bolezni. Naj ob koncu tega pisanja spomnim, da pravkar poteka naša velika akcija zbiranja denarja za nakup nujno potrebnega sodobnega mamografa. Upamo, da nam bo uspelo, morda bomo pri tem še uspešnejši, če bi vsak med nami prodal svojim znancem in prijateljem vsaj dve vstopnici za veliki dobrodelni koncert 22. oktobra pod pokroviteljstvom gospe Barbare Miklič Türk in predsednika države dr. Danila Türka v dvorani Tabor.
   
Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Junij, julij, avgust 2010).

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Na vrh

Uspeh zobne preventive v osnovnih šolah

	Razigranost na zaključni prireditvi »Tekmovanje za čiste in zdrave zobe ob zdravi prehrani«, v dvorani Tabor.

Pripravili: Rosita Makovec, Mojca Bratovčak     
Kabinet za zobozdravstveno prosveto in vzgojo

V okviru preventivnega programa nege zob in ustne votline kot oblika motivacije poteka tudi Tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani pod okriljem Stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva.

Zaključna prireditev »Tekmovanje za čiste in zdrave zobe ob zdravi prehrani«, ki je v šolskem letu 2009/10 potekalo v vseh osnovnih šolah v Mariboru in okolici, je bila 6. junija v dvorani Tabor. Za veselo razpoloženje vseh prisotnih so organizatorji pripravili adrenalinsko presenečenje atraktivno akrobatsko košarkaško skupino Dunk Kings. V programu je sodelovala tudi Rebeka Dremelj.                         
   
Članek je v celoti objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Junij, julij, avgust 2010).

Na vrh

Piše: direktor zavoda

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Spoštovane sodelavke, spoštovani sodelavci!

Ko sem v začetku leta na tem mestu pisal o značilnostih poslovnega načrta, je žal moralo biti moje uvodno sporočilo, da nam ob že dobro znanih omejitvah, ki sta jih že lansko leto sprejeli vlada in nacionalna zdravstvena zavarovalnica in veljajo tudi letos, ne bo lahko. Moja tedaj izražena skrb je bila upravičena, saj četrtletni poslovni rezultati povedo, da smo v tem obdobju imeli za 203.514,02 evrov več odhodkov kot prihodkov. Torej je pred nami preteče neugodno znamenje, kako se utegne goditi naši želji in pripravljenosti, da bi nam uspelo poslovati uravnoteženo in da bi konec poslovnega leta dočakali vsaj s tako imenovano pozitivno ničlo, ne pa z izgubo. Kljub temu, da na zunanje neugodne pogoje poslovanja ne moremo vplivati, pa bi bilo neodgovorno in nesprejemljivo stati prekrižanih rok in se ne lotiti ukrepov, s katerimi še zmoremo in moramo prispevati vsak svoj delež h krepitvi našega poslovnega organizma. Predvsem tam, kjer smo že doslej zaznali, da so spremembe nujne. S pomočjo strokovnih sodelavcev smo zato pripravili sanacijski program za leto 2010, v katerem smo po tehtnem razmisleku nanizali, kaj zmoremo narediti za povečanje prihodkov, kaj za znižanje stroškov poslovanja, česa ne smemo spregledati v duhu varčevalnega programa pri zaposlovanju in organizaciji dela, kako preudarno ravnati pri materialnih stroških, ne da bi bilo to škodilo kakovosti našega dela in našim pacientom.

V sanacijskem programu, ki sta ga podprla strokovni svet in svet zavoda je zapisano, kdo so najbolj odgovorne osebe za njegovo uresničitev. Seveda pa se avtorji zapisanega dobro zavedamo, da bo sprejeto mogoče dobro uresničiti le z združenimi močmi in voljo.
   
Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Marec, april, maj 2010).

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Na vrh

”DOBER DAN” je naše geslo

Lepo pozdravljeni!

Spoštovanje, zaupanje, sočutnost in prijaznost so temelji splošne kulture in nam pomagajo ohranjati dostojanstvo vsakega posameznika.

V našem zdravstvenem domu se zavedamo pomena poslanstva, vizije in vrednot, ki smo jih skupaj oblikovali in predstavljajo jasne smernice pri našem delu. Vemo, da jih lahko uresničujemo le s pomočjo dobre komunikacije med zaposlenimi in vsemi, ki jim je namenjeno naše delo.

Dobri medsebojni odnosi se začnejo s pozdravom in ker nikoli več ne bomo imeli druge priložnosti, da naredimo dober prvi vtis, velja poznati tudi pravila zapisana v bontonu:

“Vedno pozdravimo glasno in razločno, pozdravljenemu pogledamo v oči in pokimamo v znak spoštovanja. Oseba, ki vstopi v prostor pozdravi prva. Ne glede na spol, mlajša oseba pozdravi starejšo osebo. Moški pozdravi žensko. Tiste, ki prihajajo v organizacijo, zaposleni pozdravijo prvi. Ko nagovarjamo skupine, jih ne glede na njihovo velikost pozdravimo. Pozdravimo tudi neznance v čakalnicah, stopniščih ali dvigalu. Pozdravljanje je vljudno, odzdravljanje pa dolžnost.”

Če pa pozdravu dodamo še nasmeh, lahko nekomu polepšamo dan.

Verjamem, da za naš zdravstveni dom velja, da spoštujemo pravila bontona in da

”DOBER DAN” je naše priljubljeno geslo,
saj v našem domu zdravja pozdravljamo paciente in sodelavce z nasmeškom na obrazu.

Zato, želim Vam iskreno,
LEP IN DOBER DAN!

Vaša odgovorna urednica
Vesna Rečnik-Šiško
   
Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Marec, april, maj 2010).

Na vrh

Piše: direktor zavoda

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Spoštovane sodelavke, spoštovani sodelavci!

Poslovno leto, ki smo ga začeli pred dobrima dvema meseca, ne bo za naš zdravstveni zavod lahko. Ko smo načrtovali  poslovni načrt, ki naj bi ga v korist naših varovancev in v zadovoljstvo zaposlenih  uresničili, smo morali tudi za letošnje leto upoštevati recesijske zapovedi in omejitve, ki sta jih sprejeli vlada in nacionalna zdravstvena zavarovalnica že za lansko leto. Naj spomnim samo na nekaj bistvenih neugodnih pogojev, ki so zaznamovali naše delo in poslovanje v preteklem letu: znižanje materialnih stroškov, znižanje stroškov storitev, zmanjšanje cen storitev,zmanjšanje amortizacije, zmanjšanje kalkulativnih plač v cenah zdravstvenih storitev, zmanjšanje dodatkov za pogoje dela in regres. Poslovni načrt smo torej naravnali izrazito varčevalno: znižali smo planirane stroške za 3,5% in storitve za 8,3% (posebno preudarno bomo morali ravnati pri stroških za laboratorijski material in ostali zdravstveni material, ki predstavlja 36% vseh stroškov); izdatki za tekoče in investicijsko vzdrževanje so zmanjšani za 130.000 €; brez varčevanja ne bo šlo tudi pri izdatkih  za strokovno izpopolnjevanje delavcev in zmanjšali bomo število zaposlenih za 1,2%. Načrtujemo za 33.696.000 € skupnih odhodkov (za 1,9% manj od doseženih odhodkov v letu 2009). Kljub temu, da je zmanjšanje odhodkov za polovico indeksne točke večje od zmanjšanja prihodkov, na koncu leta ne bomo dosegli presežka prihodkov nad odhodki. Ob  zaključnem računu  za letošnje  leto  pričakujemo pa pozitivno 0. Ta , če lahko temu tako rečemo, uravnotežen poslovni konec  poslovnega leta bomo dosegli le z združenimi močmi vseh zaposlenih ob dosledni uresničitvi delovnega programa.

Verjamem, da bomo zmogli, ker hočemo in ker znamo!
 
Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Januar, februar 2010).

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Na vrh

Strokovni večer o obvladovanju nasilja nad zaposlenimi in o profesionalni komunikaciji na delovnem mestu

Pripravila: Vesna Rečnik - Šiško

Zdravstveni dom dr. A. Drolca Maribor je organiziral 5. marca ob 17. uri v prireditvenem prostoru šotora Arena strokovni večer za vse zaposlene o obvladovanju nasilja nad zaposlenimi in o profesionalni komunikaciji na delovnem mestu.

Strokovni direktor ZD Maribor prim. Danilo Maurič, dr.med.spec.: "Strokovni večer smo organizirali, ker se zavedamo, da je komunikacija eno izmed področij človekovega vedenja in zato tudi bistveni element pri vzpostavitvi zaupnega odnosa med izvajalcem zdravstvenih storitev in uporabnikom. Opažamo, da nestrpnost pacientov do zdravstvenega osebja v ZD Maribor narašča in vedno pogosteje prihaja do različnih vrst nasilja nad zdravstvenim osebjem s strani pacientov. Zaradi tega smo v mesecu juliju 2009 sprejeli interni organizacijski predpis "Ukrepanje v primeru nasilnega vedenja v prostorih ZD Maribor" in začeli v Sprejemni pisarni za varstvo pacientovih pravic zbirati tudi prijave nasilnega vedenja nad zaposlenimi. Zaskrbljujoč je podatek, da je od avgusta 2009 do marca 2010 bilo zabeleženih kar 68 primerov nasilnega vedenja."

Članek  je v celoti objavljen na 6. strani  v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Januar, februar 2010).

Strokovni večer je bil namenjen vsem zaposlenim v ZD Maribor (slika na levi). Predavatelji na strokovnem večeru (od leve proti desni): psihiater koncesionar dr. Matej Kravos, dr.med.spec., sodelavec Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije doc.dr. Kristijan Musek Lešnik, vodja Sprejemne pisarne za varstvo pacientovih pravic v ZD Maribor Cvetka Hajdinjak, univ.dipl.prav., in direktor Uprave kriminalistične policije mag. Aleksander Jevšek, univ.dipl.prav. (slika na desni). (foto: Vesna Rečnik-Šiško)

Na vrh

Novoletna poslanica "2010"

Spoštovane sodelavke, spoštovani sodelavci!

Malo je praznikov kot so novoletni, ko nas prevzame prijeten notranji nemir, ko smo polni velikih pričakovanj in želja, da bi bilo nam in našim najbližjim lepo, da bi bili zdravi, da bi bili zadovoljni. In verjamemo, da so takšne naše praznične želje namenjene tudi vsem, ki prihajajo v našo hišo zdravja po nasvet in pomoč. V pričakovanju, da jim bomo z našim znanjem in dobro voljo pomagali tedaj, ko je njihova skrb kako bo z zdravjem velika, večkrat tudi najtežja.

Ko si na pragu novega leta želimo drug drugemu vse dobro verjamemo, da si ob tem sporočamo tudi našo pripravljenost in voljo, da bomo z nenehnim bogatenjem svojega znanja nudili našim pacientom visoko kakovostne in strokovne storitve, da bomo znali krepiti člene dragocene verige zaupanja med nami in našimi bolniki, saj je zaupanje ob odlični strokovnosti prvi ključ za uspešno delo.

Pri svojem delu se srečujemo z ljudmi, ki so zaradi svoje bolezni ali bolezni njihovih bližnjih, bolj občutljivi in ranljivi, kot bi bili sicer. Razumimo njihovo stisko in skrbi. Prisluhnimo drug drugemu, dojemimo težave sogovornika - tako sodelavca kot bolnika.

Ko smo se dogovorili o našem poslanstvu, o naši viziji in vrednotah, smo se zaobljubili, da želimo z nenehno strokovno rastjo postati najbolj ugledna ustanova primarnega zdravstvenega varstva v državi.

Tudi v letu, ki je pred nami, bo dovolj priložnosti in preizkušenj, kako smo dan za dnem kos zaobljubi, da bomo strokovni in učinkoviti, odgovorni in zanesljivi, obenem pa prijazni in sočutni.

Vsem Vam in Vašim družinam, spoštovane sodelavke in sodelavci,
želimo prijetne božične in novoletne praznike, naj nas sreča,
zdravje in zadovoljstvo
spremljajo skozi vse leto 2010!

Strokovni direktor                                                                          Direktor zavoda
prim. Danilo Maurič, dr. med. spec.                                                 asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Glavna medicinska sestra zavoda
Milena Frankič, viš. med. ses.

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (November, december 2009). 

Na vrh

Piše: direktor zavoda

JUBILEJ, KI ZAVEZUJE K NAPREDKU

40 - letnica psihohigiensko psihiatrične dejavnosti je častitljivi jubilej.

Začetki te, danes na sodobni strokovni ravni lepo razvejane dejavnosti, so zabeleženi v kroniki Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca 1. julija 1969, ko je tedaj maloštevilni kolektiv Centra o svojem delu prvič seznanil tudi širšo javnost. Ob ustanovitvi je Center premogel samo enega strokovnjaka, danes je v psihohigiensko psihiatrični dejavnosti zaposlenih že 33 sodelavcev. Ta dejavnost našega doma zdravja, ki je danes zajeta v okviru treh dispanzerjev: Dispanzerja za psihohigieno odraslih, Dispanzerja za pedopsihiatrijo in Dispanzerja za zdravljenje alkoholizma in drugih odvisnosti ter Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od nedovoljenih drog, nudi širok spekter kurativnih in preventivnih storitev. Naj jih le nekaj naštejem: zdravljenje odvisnih od nedovoljenih drog, alkoholizma in drugih odvisnosti, zdravljenje motenj hranjenja, logopedska obravnava otrok, obravnava otrok, ki so žrtev psihične, fizične ali spolne zlorabe, psihiatrična obravnava starostnikov, socialna obravnava otrok in družine, zdravljenje depresije pri otrocih in mladostnikih, obravnava otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju in drugimi težavami, psihološka svetovanja, klinično psihološka obravnava otrok in mladostnikov ter vzgojno in terapevtsko svetovanje staršem, preventivni psihološki pregledi otrok.

Sodelavci te naše psihohigiensko psihiatrične dejavnosti pomagajo s svojim znanjem ljudem v različnih najobčutljivejših življenjskih obdobjih: od najnežnejšega otroštva do pozne jeseni življenja. Temu poslanstvu je lahko kos res zelo dobro podkovan tim, ki deluje v skladu s strokovnimi doktrinami.

Ponosen sem, da v našem zdravstvenem domu tak tim imamo. In ne samo to, zaposleni v naši psihohigiensko psihiatrični dejavnosti opravljajo, poleg strokovnega dela in nenehnega samoiniciativnega strokovnega izobraževanja, tudi pomembno raziskovalno in publicistično delo. Zavedam se, da bomo morali, zaradi vedno večjega števila pacientov, ki v skrbi za svoje telesno in duševno zdravje, poiščejo pri nas pomoč, ta tim razširiti. Verjamem, da bodo naši argumenti prepričali nacionalno zdravstveno zavarovalnico, da bo priznala večje število strokovnih timov tudi v zunajbolnišnični psihohigiensko psihiatrični dejavnosti.

Dragi slavljenci, zahvaljujem se Vam za vaše dosedanje delo in za vaš nenadomestljiv prispevek k ugledu našega zavoda. Želim Vam, da bi tudi v bodoče delali dobro, da bo vaš odnos do pacienta partnerski, ob upoštevanju vrednot in dostojanstva vsakega posameznika.

Iskrene čestitke!

                                                                          Direktor zavoda
                                                                          asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec

 
Članek je objavljen v izredni številki internega časopisa NAŠ DOM ZDRAVJA.

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Na vrh

Piše: direktor zavoda

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Spoštovane sodelavke in spoštovani sodelavci!

Dobre tri mesece pred koncem leta je bilo že znano, da bomo zdravstveni domovi zaključili letošnje poslovno leto v povprečju s 3 odstotke veliko izgubo, predvsem na račun znižanja prihodkov po določilih aneksa štev. 1 k Splošnemu dogovoru za leto 2009. Ob že znanem 2,5 odstotnem znižanju cen zdravstvenih storitev, kar smo morali sprejeti s Splošnim dogovorom za letos, nam je aneks št. 1 s prvim majem pobral še dodatno skoraj 4 odstotke prihodkov (znižanje kulkulativnih elementov v standardih za ambulantno delo!).

Izračun pokaže, da pomenita oba sicer recesijsko varčevalna ukrepa plačnika zdravstvenih storitev zdravstvenih domov kar za 4,5 odstotkov manj prihodkov. Ocena Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije kaže, da se bodo morali zdravstveni domovi in njihovi ustanovitelji ob koncu leta soočiti z okrog 14 milijonov evrov izgube, ki je ne bo mogoče pokriti s presežki iz preteklih let. V žep bodo morali seči ustanovitelji - lastniki. Nekatere zdravstvene domove pa medtem že pestijo likvidnostne težave.

Na poslovanje zdravstvenih zavodov v tem letu pa bodo ob obeh varčevalnih ukrepih vplivali še nekateri  dejavniki. Oktobra lani in marca letos je bil, skladno s pravilnikom o napredovanjih, izveden postopek napredovanj zaposlenih, kar pomeni tudi več kot dva odstotka denarja, namenjenega plačam v zdravstvenih zavodih. Če k temu dodamo še povečanje materialnih stroškov ter dejstvo, da nam je aneks št. 1 znižal priznana sredstva za amortizacijo kar za 20 odstotkov, je mozaik težavnosti našega poslovanja ob zelo napetem loku med prihodki in izdatki sestavljen.
 
Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Avgust, september, oktober 2009).

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Na vrh

Nočna dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let

Pripravila: Vesna Rečnik - Šiško

Od 1. oktobra 2009 deluje v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor tudi nočna dežurna ambulanta za otroke in mladino do 19 let.                                                                                                          

Članek je v celoti objavljen na 3. strani v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Avgust, september, oktober 2009).

Marjana Stanko Flakus, dr. med. spec. med obravnavo pacientke v nočni dežurni ambulanti. (foto: Vesna Rečnik-Šiško)

Na vrh

Piše: direktor zavoda

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Spoštovane sodelavke in spoštovani sodelavci!

Velika udeležba na strokovnem večeru »Kako smo pripravljeni na novo gripo?«, ki smo ga v zavodu pripravili za vse zaposlene v začetku junija, me je navdala s ponosom. Ponovno smo dokazali, da smo usklajena ekipa, ki se zna prilagoditi razmeram in ki s svojo prilagodljivostjo in odzivnostjo ohranja strokovnost in kakovost storitev tudi v izjemnih razmerah.

Ker bo imelo primarno zdravstveno varstvo zelo odgovorno delo v primeru množičnih primerov okužbe z novo gripo pri nas, smo po strokovnem večeru izvedli še vajo »GRIPA 2009«, ki je v celoti uspela. Programsko organizacijski odbor je po vaji napisal poročilo, v katerem je zbral ugotovitve in predloge, ki so postali dragocena smernice za ravnanje v primeru množičnega pojava okužbe z novo gripo za celo Slovenijo. Pokazalo se je, kako pomembno je ubrano delo vse ekipe - od zdravnika in ostalega medicinskega osebja do ekipe higiensko oskrbovalnega oddelka. Odločitev strokovnega vodstva zavoda, da v aktivnosti v primeru pandemije nove gripe vključi vse zaposlene, je bila dobra in utemeljena.

Upali in verjeli smo, da do pandemije sicer ne bo prišlo, a je že nekaj dni po naših aktivnostih (11.6.) Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo nove gripe. Kmalu za tem so na Inštitutu za varovanje zdravja republike Slovenije potrdili prvi primer okužbe z novo gripo pri nas in število okuženih se vsak dan veča. Na pobudo vodstev našega zavoda in Univerzitetnega kliničnega centra Maribor smo, po oceni resnosti stanja, konec julija sklicali koordinacijsko skupino za severozahodno Slovenijo. Skupna odločitev obeh zdravstvenih ustanov je tudi, da bo naš zdravstveni dom na primarni ravni nosilec aktivnosti za ukrepanje v zvezi z novo gripo za ta del Slovenije.
 
Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Junij, julij 2009).

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Na vrh

Od 1. julija zobozdravnik tudi ponoči

Pripravila: Vesna Rečnik - Šiško

S 1. julijem je v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor spet odprta nočna dežurna zobozdravstvena ambulanta v pritličju nove stavbe zobne ambulante na Svetozarevski ulici 21 v Mariboru. Zobozdravnik je v tej ambulanti vsak dan od 20. do 24. ure.

Za obisk v nočni dežurni ambulanti se plača pavšal in sicer:
- občani mesta Maribor in ostalih občin ustanoviteljic zavoda v višini 10 €;
- občani iz drugih občin v višini 25 €;
- otroci pavšala ne plačajo.                                                       

"Veseli me, da smo se z občinami ustanoviteljicami uspeli dogovoriti za financiranje nočne dežurne zobozdravstvene službe, saj sami sredstev kot javni zavod nismo mogli zagotoviti. Pacienti, ki bodo v nočnih urah imeli težave z zobmi, bodo odslej lahko vsak dan poiskali pomoč v tej dežurni zobni ambulanti. Seveda pa svojih težav z zobmi ne bodo rešili zgolj z obiskom v tej ambulanti, saj je potrebno za zdravje zob skrbeti skozi vso življenjsko obdobje," je dejal direktor zavoda asist. mag. Jernej Završnik, dr.med.spec.
 
Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Junij, julij 2009).

Pacienta iz Velenja, ki je zaradi neznosnega zobobola poiskal pomoč v naši nočni zobni dežurni ambulanti, je oskrbela Mojca Krajnc, dr. dent. med. (foto: Vesna Rečnik-Šiško)

Na vrh

Piše: direktor zavoda

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Spoštovane sodelavke in spoštovani sodelavci!

Veliko je bilo povedanega o odnosu zdravstvenega osebja do pacientov, žal mnogo premalo o odnosu pacientov do nas.

Naraščajoča stopnja verbalnega in fizičnega nasilja pacientov in njihovih svojcev nad zdravstvenim osebjem pri nas, posebej pa še nedavni grobi fizični napad na našega delavca v ekipi prehospitalne enote (med opravljanjem rednega dela!) kaže na alarmantno stanje na tem področju. Strokovni svet zavoda je na svoji zadnji seji posvetil tej problematiki veliko časa. Ugotovili smo, da je stanje zelo resno in da je nujno takojšnje ukrepanje. Sklenili smo, da bomo poiskali orodja za prepoznavanje, obvladovanje ter preprečevanje agresivnih dogodkov v našem zavodu, pripravili bomo skupen program poročanja o številu nasilnih in agresivnih dejanj, usmerjenih v zdravstveno osebje in o vsem tem redno obveščali širšo javnost. Nasilje proti zdravstvenemu osebju namreč v veliki meri vpliva na kakovost, učinkovitost in varnost dela v zdravstvu.

Kljub temu se bojim, da samo naši ukrepi ne bodo dali želenih rezultatov. Problem nasilja proti zdravstvenemu osebju je kompleksen in ga je kot takšnega potrebno reševati na državni ravni oz. v družbi sami. Raziskave so pokazale, da nasilje v zdravstvu predstavlja skoraj četrtino vsega nasilja na delovnem mestu in da ta vrsta nasilja v Sloveniji in tudi povsod po svetu še narašča. Ugotovljeno je tudi, da so vzroki nasilnega vedenja v Sloveniji velikokrat posledica nezadovoljstva pacientov z zdravstvenim sistemom kot celoto, z obliko in obsegom pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in s čakalnimi dobami.

Reševanje problema torej zahteva takojšen kompleksen pristop vseh vpletenih, saj nasilje škoduje dostojanstvu zaposlenih v zdravstvu in resno ogroža osnovne človekove pravice.

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (April, maj 2009).

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Na vrh

Novi strokovni direktor

Pripravila: Vesna Rečnik - Šiško

Svet zavoda je na svoji zadnji seji dne 24. aprila imenoval novega strokovnega direktorja Zdravstvenega doma dr. A. Drolca Maribor. To funkcijo so člani sveta zavoda z večinsko podporo zaupali prim. Danilu Mauriču, specialistu ginekologije in porodništva.

Direktor zavoda in dosedanji strokovni direktor asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec., je ob imenovanju novega strokovnega direktorja zavoda dejal: "Vesel sem, da je strokovni direktor, po treh zaporednih neuspelih razpisnih postopkih, končno imenovan. Program, ki ga je predstavil primarij Danilo Maurič, je kvaliteten, zato verjamem, da bova dobro sodelovala!"                                      


V programu, s katerim je prim. Danilo Maurič prepričal svet zavoda, je poudarek na:

• nenehnemu strokovnem razvoju zavoda in spodbujanju znanstvenoraziskovalnega dela zaposlenih ter organiziranju strokovnih srečanj,
• zadovoljstvu pacientov in v ta namen posodobitvi organizacije dela (sistem naročanja, čakalne dobe, informatizacija..) ter usposabljanju zaposlenih v komunikaciji,
• dobremu sodelovanju med zaposlenimi, strokovnim svetom in svetom zavoda ter s pacienti,
• dobremu sodelovanju z mediji, ki je nujno za ohranjanje ugleda in dobro prepoznavnost v širši skupnosti.

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (April, maj 2009).

Našemu novemu strokovnemu direktorju Danilu Mauriču je ob izvolitvi prvi čestital direktor zavoda Jernej Završnik. (foto: Igor Napast)

Na vrh

Piše: direktor zavoda

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Spoštovani sodelavci in sodelavke!

Ko smo v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije obravnavali sklepe vlade, namenjene vsebini nekaterih določil Splošnega dogovora o izvajanju programov zdravstvenih  storitev za pogodbeno leto 2009, je bilo izrečenih kar nekaj upravičenih  pomislekov, saj bo predlagano neugodno vplivalo na poslovanje zdravstvenih zavodov in na možnosti, kako čim bolje uresničiti programe zdravstvenega varstva.

Predvsem nas je zaskrbela zamisel, da bi v tem dogovoru uveljavljali varčevalni ukrep, po katerem bi pavšalno znižali cene storitev za 2,5%. To je za nas nesprejemljivo, saj pomeni zgolj prevalitev izgube, ki preti Zavodu  za zdravstveno zavarovanje Slovenije na pleča zdravstvenih  zavodov.

Prav tako ne soglašamo  s predlaganim novim  sistemom financiranja zobozdravstvene dejavnosti, saj po našem mnenju predvideva previsoko število opredeljenih zavarovanih oseb za posameznega izvajalca. To spremembo bi morali uvajati postopoma. Tudi izračun števila opredeljenih oseb za odraslo in mladinsko zobozdravstvo je vprašljiv, saj ne zagotavlja enakega položaja vsem izvajalcem. V združenju smo prepričani, da je ta novost  preuranjena in predlagamo,  da z odločitvijo o tem počakamo še dobro leto dni. Po mnenju našega združenja tudi novi vladni predlog glede pogodbenih kazni nima pravne podlage. Kazni so neprimerne tudi glede višine, ki je nesorazmerna možni škodi, povrh tega pa ni predvidenega pravnega varstva in možnosti, da bi zdravstveni zavod takšnemu ukrepu ugovarjal.

Pričakujem, da bo podpis pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2009 z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije odložen do končne presoje primernosti sprejetih odločitev in upam, da bodo avtorji predlaganega upoštevali naše utemeljene pripombe v interesu naših varovancev.

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Februar, marec 2009).

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Na vrh

Večerovci s svojo zdravnico Majdo Masten

Pripravila: Glorija Marinovič

Ker velja, da je dobra misel pol zdravja, smo Večerovci svojo zdravnico Majdo Masten, dr. med., potem, ko se je morala zaradi bolezni posloviti od službe in oditi v pokoj, povabili na "klepetalni" večer z dobrimi mislimi. Navsezadnje je dobro četrtletje skrbela za naše male in velike zdravstvene tegobe in obenem včasih edina slišala in razvozlala marsikatero našo stisko. Da je bila tudi sama zelo na tleh, nam je priznala, ko se je bilo treba soočiti z resnico, da se je njena službena pot zaključila. Potem pa so se prikazali novi izzivi: od slikanja na svilo, ki ga je dotlej zanemarjala, do načrtov, kako povezati bolnike z multiplo sklerozo in jim dati čim več možnosti živeti bogato življenje. Pravzaprav nam je všeč, da tudi sama uresničuje to, kar nam je včasih znala svetovati: da nima smisla jokati za tistim, česar več ni in da je veliko bolje premišljevati, kaj vse lahko storiš s tem, kar imaš.

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Februar, marec 2009).

Večerovci s svojo zdravnico Majdo Masten

Na vrh

Piše: direktor zavoda

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Spoštovane sodelavke, spoštovani sodelavci!

Smo v obdobju, ko se pod pritiskom posledic globalne gospodarske krize, na novo oblikujejo poslovne, finančne in politične smernice, ko se kaže nujnost za uravnoteženo razmerje med interesi kapitala in vrednostjo dela. Ne predvsem zaradi tega,  tudi sicer je pri nas dobivalo vedno večjo težo spoznanje, da moramo spregovoriti in se slednjič dogovoriti za dobre smernice razvoja slovenskega javnega zdravstva.

Njegovo vlogo je potrebno jasno določiti. Vse predolgo so ostala brez odgovora in ukrepov vprašanja, kako bo s koncesijami, kako z mrežo javnih zdravstvenih ustanov, kako bodo ne nazadnje urejena razmerja med javnim in zasebnim na področju  zdravstvenega varstva. Šele v zadnjem času se širi krog tistih, ki poudarjajo, da velja javnemu zdravstvenemu sistemu zagotoviti neokrnjene možnosti, da bo omogočal dobro zdravstveno varstvo, dostopno vsem zavarovancem nacionalne zdravstvene blagajne. In v luči teh pričakovanj, se bodo novim razmeram morali prilagoditi tudi zdravstveni domovi, ki ostajajo temelj zdravstvenega varstva v Sloveniji.

Priložnost za zadovoljstvo v našem zavodu zaradi uspešno vpeljanega novega plačnega sistema in ob ugotovitvi, da smo preteklo poslovno leto zaključiti brez negativnega poslovnega izida, je bila bolj kratkotrajna. Sanacijski ukrepi, ki se pripravljajo na področju zdravstva, se bodo vsekakor dotaknili tudi našega zavoda. Predlog, da bi se za letos predviden obseg denarja za zdravstvene storitve znižal za pet odstotkov in dejstvo, da bomo morali 28 odstotkov prihodnjih  uskladitev plač zagotoviti iz naših notranjih virov, bo od nas zahtevalo še gospodarnejše razpolaganje s sredstvi.

Delo v novih razmerah sprejmimo kot izziv z zavestjo, da zmoremo in znamo na starih zdravih temeljih  delovati v dobro zaposlenih,  predvsem pa vseh tistih, ki jim je naše poslanstvo namenjeno.                   

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (December 2008, januar 2009).

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Na vrh

Predstavitev projekta Dojenju prijazna zdravstvena ustanova na Hrvaškem – v Čakovcu

Pripravila: glavna medicinska sestra zavoda Milena Frankič, viš. med. ses.

Medicinske sestre iz Zdravstvenega doma dr. A. Drolca Maribor smo se udeležile simpozija na temo Promocija dojenja, ki je bil v Čakovcu. Simpozij je bil organiziran skupaj z UNICEF-om Hrvatske in zdravstvenim domom v Čakovcu. Udeležili so se ga pediatri in medicinske sestre iz vseh občin Hrvatske. Na Hrvaškem želijo pristopiti k projektu dojenju prijazna zdravstvena ustanova, zato so nas povabili na simpozij, da smo predstavili izkušnje iz projekta Dojenju prijazna zdravstvena ustanova (DPZU), ki smo jih pridobili v času od ustanovitve projektne skupine in do pridobitve naziva DPZU.              

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (December 2008, januar 2009).

Predstavnice projekta Dojenju prijazna ustanova iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor medicinske sestre Simona Bračko, Zvonka Fekonja, Danica Sirk, Milena Frankič in Slavojka Šrok z organizatoricama simpozija Promocija dojenja v Čakovcu.

Na vrh

Novoletna poslanica "2009"

SPOŠTOVANE SODELAVKE IN SPOŠTOVANI SODELAVCI!

Naj čas nikoli ne mineva tako hitro,
da ne bi pomislili na prijatelje, se nasmehnili,
spomnili in občutili lepoto tega,
da imamo drug drugega!

Pred nami je konec še enega leta in spet se veselimo bližajočih se praznikov. Leto, v katerem smo skupaj gradili svoje poslanstvo, leto v katerem je vsak posameznik prispeval svoj delež, ki je prav gotovo nenadomestljiv. Zato dovolite, da se vam v tem veselem času zahvalimo za vse vaše dosedanje delo.
Božični in novoletni dnevi so trenutki, ko se nam srce odpre za skrite in lepe želje. So trenutki, ko stisk dlani pove več kot tisoč besed in naj nam prav vsem ti trenutki lepšajo leto 2009.

Božične in novoletne želje so skrite sanje. Naj nam NOVO LETO prinese vse tiste velike in majhne stvari, ki nam naredijo življenje srečno, zadovoljno, veselo in uspešno. Naj bo to najlepše leto z obilico sonca, z mnogo sreče in zdravja, naj z uspehi bo prežeto, naj pride v miru in v miru se izteče.

 VESEL BOŽIČ
IN RADOSTNE TER SREČNE POTI
 V NOVEM LETU 2009!

glavna medicinska sestra zavoda                                                  direktor zavoda
Milena Frankič, viš.med.ses.                                                         asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Čestitka je objavljena v izredni praznični številki internega časopisa NAŠ DOM ZDRAVJA (December  2008).

Na vrh

Piše: direktor zavoda

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Spoštovane sodelavke, spoštovani sodelavci!

Celotno slovensko zdravstvo se sooča s problemom financiranja novega plačnega sistema in napredovanj v plačilnih razredih. Denar, ki nam ga namenja nacionalna zdravstvena zavarovalnica od 1.7.2008 v obliki višjih akontacij, ne zadošča za pokritje vseh stroškov, ki jih je povzročil nov način izplačila plač. Velik del zavodov je zaradi tega že v rdečih številkah in so prisiljeni za pokritje plač najemati drage kredite.

Tudi v našem zavodu se je pričakovani presežek prihodkov nad odhodki znižal. Ob nadaljevanju takšnih trendov bi do konca leta imeli primanjkljaj v višini kakih 400.000 evrov. Strokovni svet zavoda se je moral žal zaradi takšne finančne prognoze po temeljitem premisleku odločiti, da moramo začasno močno omejiti stroške našega poslovanja, tam kjer je le mogoče. Pričakovali smo, da bomo na sestanku Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, ki je bil 14. novembra dobili odgovor na vprašanje, kako bo v bodoče s financiranjem novega plačnega sistema. Bili pa smo neprijetno presenečeni. Upravni odbor ZZZS je sicer odobril 50,4 milijonov evrov, ki naj bi jih izvajalci dobili po sprejemu aneksa št. 3 k Splošnemu dogovoru za leto 2008, toda takšna rešitev ne pokrije vseh stroškov, ki jih prinaša nov plačni sistem. Dogovorjeno je, da bomo zdravstveni zavodi dobili ta denar v obliki višjih cen zdravstvenih storitev v mesecu decembru, vendar to pomeni, da bomo dobili pričakovano le v primeru 100 % izpolnitve pogodbenih programov. Za naš zavod bi to pomenilo, da bomo leto zaključili z neznatnim presežkom prihodkov nad odhodki.

Upam, da bomo partnerji v zdravstvu kmalu našli takšen dogovor, ki bo dejansko pokril vse stroške, ki jih imamo z izplačilom plač po novem plačnem sistemu. Če tega v najkrajšem času ne bomo dosegli, bi morala o tem odločati vlada, saj skupni stroški za uvedbo novega sistema še naprej naraščajo.


Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Oktober, november  2008).

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Na vrh

Milena Frankič, nova glavna medicinska sestra zavoda

Pripravila: Milena Frankič, viš. med. ses.

Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani sodelavci!

Naj bo moj današnji prispevek v internem glasilu Dom zdravja namenjen moji novi vlogi - vlogi glavne medicinske sestre zavoda. Želela bi Vam povedati, da sem na povabilo direktorja zavoda sprejela izziv in se prijavila na objavljeno prosto delovno mesto glavne medicinske sestre zavoda. Na omenjeno delovno mesto sem bila imenovana za mandatno obdobje 2008 - 2012. Zavedam se, da ne bo enostavno, vendar sem prepričana, da sem sposobna motivacije zaposlenih, da bomo dosegli zastavljene cilje.

Spoštovane kolegice in kolegi, prav gotovo bi me bili najbolj veseli, če bi vam lahko v moji novi vlogi uredila plače, tako kot si jih želimo in tudi zaslužimo. Žal to ni v moji moči, plačni sistem je bil "izpogajan" na nivoju Slovenije in nimam prav nobenega vpliva na to. Je pa v moji moči, da skupaj poskrbimo za strokovnost in kakovost v procesu zdravstvene nege, da bodo pacienti središče naše dejavnosti in da bodo pacienti ter zaposleni čim bolj zadovoljni. Zavedati se moramo, da je pacient najpomembnejši subjekt, ki ima pravico do kakovostne zdravstvene nege, naša dolžnost pa je, da mu kakovostno zdravstveno nego tudi nudimo. Potrudimo se, da bo Zdravstveni dom dr. A. Drolca Maribor, pacientom prijazen zavod. Ne glejmo na paciente kot moje in tvoje, pacienti naj bodo naši. Vizija bo temeljila na nenehnem uvajanju pozitivnih sprememb in izboljševanju kakovosti v korist pacientov in zaposlenih. Zavzemala se bom za celovito izvajanje kakovosti in k temu spodbujala in usmerjala vse zaposlene v zdravstveni negi, da bodo aktivno sodelovali pri izboljšavah v organizaciji dela in se maksimalno vključevali v proces dela. Želim se približati vsem lokacijam in spoznati dejavnost zdravstvene nege na vseh deloviščih. Temu že govorijo prvi obiski po zdravstvenih postajah, ki jih z direktorjem izvajava od meseca oktobra. Trudila se bom, da bo to zahtevno področje, ki poteka pod velikimi obremenitvami, za vse nas, ki skrbimo za zdravje pacientov, čim bolj prijazno, saj uspešnost pri delu ni odvisna samo od naše strokovnosti, temveč tudi od kulture zavoda, vodilnih delavcev in odnosov do pacientov. Ne morem mimo tega, da ne omenim, kako pomembno je sodelovanje na nivoju celotnega zavoda, kar je potrebno za dvig dobre medsebojne komunikacijske kulture, pozitivne ustvarjalne klime in dobrih medsebojnih odnosov.

Albert Schweizer je zapisal: "Tri vrste napredka so važne: napredek v znanosti in tehnologiji, napredek v socializaciji človeka in duhovni napredek. Slednji je najpomembnejši".

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Oktober, november  2008).

Na vrh

Piše: direktor zavoda

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Spoštovani sodelavci, spoštovane sodelavke!

V čast in prijetno dolžnost si štejem prevzem štiriletne funkcije direktorja Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. Zavedam se, da je vodenje drugega največjega zdravstvenega zavoda v državi odgovorna naloga, vendar ocenjujem, da imam  pri dosedanjem vodenju zavoda  vrsto dobrih izkušenj ter da sem dokazal, da zmorem uspešno krmariti to našo barko. Obljubljam Vam, da bom tudi v prihodnje ravnal v dobrobit zaposlenih, predvsem pa v prid našim varovancem. Hvala Vam, ker ste verjeli vame in mi bili v veliko podporo. Skupaj nam je uspelo pripluti mimo čeri in verjamem, da nam bo to uspelo tudi v bodoče. Pot, ki je pred nami ni lahka, a vem, da nam bo s skupnimi močmi uspelo zagotoviti odlično zdravstveno varstvo na primarni ravni vsem tistim, ki so jim namenjene naše storitve.

Zadovoljen sem, da je v primerjavi z drugimi zdravstvenimi domovi uvedba novega plačnega sistema v našem zavodu potekala brez večjih zapletov. Komisija, ki je pripravljala prevedbe, je prejela 18 pritožb (od tega jih je 7 rešila pozitivno), kar je relativno malo glede na število zaposlenih. Želim si, da bi vse zaposlene lahko čim bolje nagradili, vendar se moramo zavedati danih finančnih možnosti in dogovorjenih pravil. Veseli pa me, da je sindikatom javnega sektorja uspelo doseči možnost za napredovanje tudi za tiste delavce, ki so po starih pravilnikih že dosegli največje število razredov napredovanj in bi po dosedanji dikciji uredbe lahko ponovno napredovali šele leta 2011, torej tedaj, ko bi dobili tri nove ocene. Ti zaposleni bodo lahko napredovali že letos in sicer s 1. oktobrom, če bodo izpolnjevali pogoje.

Še enkrat vsem prisrčna hvala za izkazano podporo! Zelo dobro se zavedam tega, da ni dobrega vodje brez dobre ekipe! 

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Avgust, september 2008).

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Na vrh

Jernej Završnik direktor Zdravstvenega doma dr. A. Drolca Maribor

Pripravila: Vesna Rečnik-Šiško, dipl. org.

Asist.mag. Jernej Završnik, dr.med.spec., dosedanji v.d. direktorja in strokovni direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, je s 1. septembrom 2008 nastopil 4 letni mandat na delovnem mestu direktorja našega zavoda.

Svet zavoda mariborskega zdravstvenega doma je Jerneja Završnika 30. junija že drugič izglasoval z veliko večino  glasov za direktorja zavoda. Rok za podajo soglasja k njegovemu imenovanju  se je iztekel v nedeljo, 31. avgusta 2008. Tokrat mu podpore ni odrekla nobena od  12 pristojnih občin - soustanoviteljic zdravstvenega doma.

Ob prevzemu nove dolžnosti je asist.mag. Jernej Završnik, dr.med. spec., dejal: "Tokrat so mi vse občine ustanoviteljice našega zdravstvenega zavoda izkazale zaupanje, kar priča tudi o tem, da so spoštovale večinsko podporo, ki so mi jo izrekli  zaposleni in  člani sveta zavoda. Ko sem se po temeljitem premisleku ponovno odločil za kandidaturo ob vnovični  izraziti podpori zaposlenih, sem poudaril, da gre kolektivu našega zavoda in njegovemu vodstvu predvsem za takšno vodenje in usmeritve delovanja naše ustanove, ki bo zagotovilo zavarovancem zdravstvenega zavarovanja strokovno odlično ter poslovno dobro vodeno  hišo zdravja. Zdravstveni domovi niso podjetja, zato mora v njih prevladovati skrb za krepitev zdravja in za obolele - ob še eni dolžnosti, kako umno in učinkovito  gospodariti z denarjem, odmerjenim za osnovno zdravstveno varstvo.

Vodenje drugega največjega javnega zdravstvenega doma v državi prevzemam v času, ki zdravstvu ni najbolj naklonjen. Z vso odgovornostjo se zavezujem, da bom svoje delo še naprej opravljal vestno in srčno. Ostajam zvest našemu cilju – postati najboljši zdravstveni dom v državi.".

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Avgust, september 2008).

Na vrh

Piše: v. d. direktorja in strokovni direktor zavoda

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Spoštovani sodelavci, spoštovane sodelavke!

Gotovo so ta trenutek za zaposlene najbolj aktualne nove plače. Kljub temu, da je pri uvajanju novega plačnega sistema v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju še kup nejasnosti, predvsem v zvezi s sistemskim financiranjem - te se sprotno razrešujejo predvsem na ravni pristojnih ministrstev in Združenja zdravstvenih zavodov - je že sedaj jasno, da bo novo ovrednotenje v dobri meri odpravilo dosedanja plačna nesorazmerja.

Kljub vročim poletnim dnem je imenovana komisija, ki pripravlja prevedbe, v sodelovanju z vodji posameznih služb OE in predstavniki sindikatov, delo opravila odlično in si za svoje delo zasluži vso pohvalo. Pripravljen je Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest za vse OE in Upravo in pišejo se novi aneksi k pogodbam za zaposlene, ki bodo vsakemu izmed vas v prvi polovici avgusta po pošti posredovani na domač naslov. Opozoril bi, da vodstvo zavoda zagovarja stališče, da je vse zaposlene potrebno čim boljše nagraditi. Prevedba plač je res velik projekt, kjer so možne posamezne napake, katere pa vsekakor ne bodo namerne. V slučaju kakršnekoli nejasnosti bo tako vsak zaposleni imel možnost prevedbo svoje nove plače preveriti v Službi za pravne in kadrovske zadeve.

Vsi, ki ste svoj zasluženi dopust že izkoristili, dobrodošli nazaj na delovna mesta, tistim, ki pa šele odhajate na dopust želim prijetne in brezskrbne počitnice ter varen povratek.

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Junij, julij 2008).

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Na vrh

Damjan Sitar odhaja na olimpijske igre v Peking

Pripravila: Vesna Rečnik-Šiško, dipl. org.

Razveselila nas je novica, da je zobotehnik Damjan Sitar, zaposlen v OE Zobozdravstveno varstvo Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, z zmago v deseteroboju na dvodnevnem odprtem slovenskem atletskem prvenstvu v mnogobojih v Mariboru in s 7718 točkami postavil slovenski rekord in izpolnil tudi normo za nastop na olimpijskih igrah (OI) v Pekingu.
»Zelo sem se potrudil in vesel sem, da mi je uspelo doseči normo za OI. Dokazal sem, da je mogoče veliko narediti, četudi pogoji za vadbo niso najboljši.« je dejal Damjan, ki je v teh dneh na intenzivnih enomesečnih pripravah za olimpijske igre.
»Zahvalil bi se vodstvu zavoda, posebej pa predstojniku OE ZV Gorazdu Sajku in vodji zobotehnikov Iztoku Krajncu ter ostalim sodelavcem za razumevanje in podporo. V Peking odhajam 11. avgusta in tam bom ostal dva tedna. Glede uvrstitve na OI ne morem ničesar napovedati. Zame bo velik uspeh, če mi bo uspelo izboljšati osebni rekord. V čast mi je biti v sredini vrhunskih športnikov in počasi se navajam na medijsko pozornost, ki je zelo velika.«.

Damjanu Sitarju iskreno čestitamo za velik uspeh in mu želimo srečno pot na OI v Peking!

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Junij, julij 2008).

Na vrh

Piše: v. d. direktorja in strokovni direktor zavoda

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Spoštovane sodelavke, spoštovani sodelavci!

Nanizanka, kakršne se nismo mogli nadejati med potekom demokratične izbire kandidata za mesto direktorja naše zdravstvene ustanove, je dočakala premor, ko je dupleški svetniški glas povzročil položaj, po katerem smo se morali odločiti za ponovitev razpisa za delovno mesto direktorja zdravstvenega doma.

Premor, ki utegne biti celo priložnost tudi za velike botre dosedanjega samovoljnega poseganja v postopek za izbiro direktorja, vplivanja, ki mu morda celo niti ne gre očitati posebnega političnega merila, vsaj poštenega ne, ampak predvsem, da je šlo za neprikrit poskus, kako uveljaviti določeno voljo in antipatijo do osebe, ki je bila po predpisanem in demokratično izpeljanem postopku izbrana med vsemi kandidati, kar se jih je potegovalo za dolžnost prvega moža našega zdravstvenega doma.

Vaša večinska podpora, ki ste mi jo v tem mučnem procesu, izrekli in še izrekate tako odločno, je jasno sporočilo javnosti in botrom minulega dogajanja, da gre kolektivu zdravstvenega doma pri vsem tem predvsem za takšno vodenje in usmeritve delovanja naše ustanove, ki hoče zagotoviti zavarovancem zdravstvenega zavarovanja strokovno odlično in dobro poslovno vodeno in organizirano hišo zdravja.

In ker zdravstveni domovi niso podjetja, mora v njih prevladovati skrb za krepitev zdravja in za obolele - ob razumljivo še eni skrbi, kako gospodariti z denarjem, odmerjenim za osnovno zdravstveno varstvo.

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (April, maj 2008).

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Na vrh

Vera Feguš - zdravnica leta 2008

Pripravila: Vesna Rečnik-Šiško, dipl. org.

»O sebi lahko povem le to, da vsakega bolnika, ki pride v ambulanto spoštujem, mu naklonim pozornost in mu prisluhnem« pravi Vera Feguš, dr.med.spec., ki že tri desetletja dela v onkološkem dispanzerju Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. Zaradi njene prijaznosti, strokovne podkovanosti in predanosti svojemu poklici so jo  bralci revije Vive izbrali za zdravnico leta 2008.

»Kaj je za zdravnika lepše kot to, da za svoje delo dobi priznanje svojih pacientov? Danes se prav tega veselim in se iskreno zahvaljujem vsakemu posebej, ki je glasoval zame.« je dejala v zahvalo za priznanje na sklepni prireditvi akcije Moj zdravnik 2008, ki je bila 3. aprila 2008 na Ljubljanskem gradu. »Zahvaljujem se glavni urednici revije Viva, gospe Vesni Žunič, in vsem, ki so izpeljali akcijo »Moj zdravnik 2008«. Zahvaljujem se mojim sodelavkam v kolektivu Onkološkega dispanzerja Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, s katerimi gradimo kvalitetne strokovne in medčloveške odnose in ki mi pomagajo oblikovati osebni odnos do pacientov. Zahvaljujem se moji družini, ki me vedno prijazno čaka in toplo sprejema, tudi takrat ko prihajam iz službe utrujena in slabe volje.

V zadnjem času sama opažam naraščajoče nezaupanje bolnikov do zdravstvenih ustanov, zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja. Predstavljajmo si stisko človeka, ki v sebi že nosi breme nezaupanja, nato pa mu zdravnik sporoči še težko diagnozo. Takšen bolnik začne dodatno preverjati svojo diagnozo na internetu, iskati drugo strokovno mnenje in ostale rešitve izven zdravstvenih ustanov. Pri tem izgublja dragocen čas, se utruja in izčrpava notranje moči, ki jih potrebuje zato, da sprejme diagnozo, verjame v uspeh in aktivno sodeluje pri zdravljenju.

Vsem zdravnikom in zdravstvenemu osebju želim sporočiti: »delajmo tako, da bomo uspeli vzpostaviti zaupanja vredne odnose med nami in našimi bolniki!«

Prav tako želim spomniti vse tiste, ki preko medijev kakorkoli vplivajo in oblikujejo javno mnenje, da se zavejo, kako je za bolnika pomembno, da zaupa zdravniku, zdravstvenemu osebju in zdravstveni ustanovi. Naj mediji pomagajo v plemeniti nalogi vzpostavljanja medsebojnega zaupanja med zdravnikom in bolnikom! Hvala!«

Na zdravnico Vero Feguš smo ponosni in ji iskreno čestitamo!

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (April, maj 2008).

Na vrh

Piše: v. d. direktorja in strokovni direktor zavoda

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor z zdravstvenimi storitvami primarne ravni oskrbuje preko 100.000 ljudi naše regije. Naš cilj je vedno bil, da bi bila ta oskrba strokovno čim boljša in uspešna. Dolga leta nam je to tudi uspevalo. Povedati pa velja, da je uspešnost možna le takrat, ko je ves kolektiv, ko so prav vsi delavci umirjeno usmerjeni v delo. Žal dogajanja okoli soglasja k mojemu imenovanju zadnje tedne ta mir in usklajenost hudo motijo. Ti, ki ta nemir povzročajo se bodo morali zavedeti, da s tem dejansko slabijo uspešnost zdravstvenega varstva, za katerega so sami odgovorni. Osebno bi rad, da stroka in delavci v njej odločajo o bodočnosti vodenja te naše imenitne ustanove. Politika se naj ne bi vmešavala vanjo.

Ponosen sem, da so se vsi, ves naš kolektiv, naši družbeno-politični aktivi ter vsa strokovna telesa odločno izrekli za moje delo. V mesecih, kar upravljam delo vršilca dolžnosti glavnega direktorja in strokovnega direktorja sem pokazal, da sem sposoben to delo strokovno in ekonomično uspešno voditi. Odkar vodim hišo je naše finančno poslovanje ugodno, razvojno smo usmerjeni naprej. "Never change a winning team" bi naj bil razumen povzetek tega dela. Pa žal pri vseh politikih temu ni tako.

Osebno bi rad rekel hvala vsem, ki ste v hiši – in to je prav cela hiša – v preteklosti stali za menoj. Brez zunanjega pritiska, brez dogovarjanja ste se odločili za mene. Pošteno in zrelo ste odločili. Hvala v mojem imenu, pa tudi v imenu vseh naših varovancev, ki ste jim s to odločitvijo zagotovili  nadaljevanje odlične zdravstvene oskrbe na primarni ravni v našem mestu.

Takšna odločitev mora tudi v naši demokratični družbi imeti svojo težo!

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Februar, marec 2008).

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Na vrh

Svet zavoda izvolil za direktorja našega v.d. direktorja in strokovnega direktorja asist. mag. Jerneja Završnika

Pripravila: Vesna Rečnik-Šiško, dipl. org.

Svet zavoda Zdravstvenega doma dr. A. Drolca Maribor je na svoji seji dne 6.3.2008 za direktorja zavoda za prihodnja štiri leta imenoval zdravnika Jerneja Završnika. Pred dokončnim imenovanjem potrebuje mag. Završnik še soglasje vseh dvanajstih občin ustanoviteljic. Naš dosedanji v.d. direktorja je na tajnem glasovanju prejel deset glasov,  kandidat Branko Bezjak, dolgoletni direktor Swatya, šest glasov in zdravnik Martin Bigec en glas. Četrti kandidat Melqart Mohamad Berro je od kandidature na seji sveta zavoda odstopil.

"Podpora je večja kot sem pričakoval, in tega sem vesel,« je po razglasitvi rezultate komentiral asist. mag. Jernej Završnik, dr.med., spec.. Zelo zadovoljni smo tudi mi zaposleni, saj je mag. Završnik kot vršilec dolžnosti direktorja v zadnjih mesecih dokazal, da je pri vodenju zavoda na pravi poti. Njegovo kandidaturo so podprli vsi trije naši reprezentativni sindikati, saj je sodelovanje z njim korektno, na strokovni ravni in v dobro nas zaposlenih delavcev.

Mag. Jernej Završnik meni, da je člane sveta zavoda prepričal s programom in izkušnjami, pridobljenimi v zadnjih mesecih odkar vodi zavod kot vršilec dolžnosti direktorja. Med prednostnimi nalogami, ki se jih bo lotil kot novi direktor, je navedel preselitev pljučnega dispanzerja v Sodno ulico, posodobitev laboratorija v glavni stavbi, odpravo prostorskih težav v Jezdarski ulici, posodobitev informacijskega sistema in ureditev lastništva prostorov na Teznu. V načrtu za naslednja štiri leta je tudi racionalizacija posameznih ambulant z majhnim številom vpisanih. Na vprašanje ali pričakuje težave v sodelovanju z mariborsko mestno občino, saj je župan Kangler javno podprl drugega kandidata, je mag. Završnik odgovoril: "Dobro sodelovanje z občino je predpogoj za dobro delovanje našega zavoda, ker pa je ta namenjen uporabnikom, glede sodelovanja nisem zaskrbljen."

Našemu direktorju iskreno čestitamo!

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Februar, marec 2008).

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Na vrh

Piše: v. d. direktorja in strokovni direktor zavoda

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Ponosen sem, da nam v času, ki slovenskemu zdravstvu ni najbolj naklonjen, saj zdravstvene politike velikokrat ne kroji več stroka ampak denar, uspeva ohranjati dobre medsebojne odnose, ki temeljijo na učinkovitem in uspešnem skupinskem delu, z jasno opredeljenimi odgovornostmi vsakega posameznega člana.

Sedaj že pokojni akademik profesor dr. Janez Milčinski je pred 40 leti zapisal: "Narava zdravniškega dela je taka, da ga ni mogoče izčrpno predpisati z navodili." Velik napredek v medicinski znanosti in povečan dostop do znanja vodita posledično do povečanega pričakovanja ljudi, ki potrebujejo zdravstveno varstvo. Sodoben razvojni okvir sili nas zdravnike, da poleg tradicionalne vloge sprejemamo dodatne vloge, ki pa jih moramo razumeti kot podporo primarni vlogi.

Ponosen sem, dragi sodelavci in sodelavke, da nam v času, ko slovenskemu zdravstvu po raziskavi organizacije Healt Consumer Powerhouse o stanju zdravstva v evropskih državah pripada neslavno 21. mesto, uspeva zelo uspešno krmariti našo barko.

Hvala vam, ker v času, ko se bo politika morala odločiti za obliko organizacije zdravstvenega varstva na primarni ravni, ohranjate visoko izoblikovano človeško in poklicno etiko, katere osnova sta prijaznost in posluh za bolnega človeka. 

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (December 2007, januar 2008).

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Na vrh

VI. Interdisciplinarni svetovni kongres bolečine v križu in medenici v Barceloni, Španija

Pripravila: mag. sci. Vesna Leskovec, vft., uni. dipl.o., kineziologinja, sam. strok. sodelavka

Kongres je potekal od 6. do 12. novembra 2007 v Barceloni, Španija. Združeval je okrog tisoč strokovnjakov z vsega sveta, predstavljenih je bilo ogromno predavanj, posterjev in delavnic. Prireditelji so izdali obširno publikacijo, avdio kasete in diskete referatov aktivnih udeležencev kongresa.

Udeležila sem se ga edina Slovenka. Na tem mestu bi se rada zahvalila vodstvu zdravstvenega doma za izreden posluh pri izvedbi udeležbe. Strokovni program je potekal po strokovnih temah, vzporedno v več dvoranah. Teme so bile zelo zanimive, saj so vsebovale novosti iz področja funkcionalne anatomije, diagnostike ter terapije akutne in kronične bolečine v križu in medeničnem obroču, predvsem pa so me pritegnile izkušnje drugih strokovnjakov na področju povezav oslabelosti mišic trupa in kolkov z bolečino v križu in medenici. S posterjem sem predstavila »case report« kontralateralne oslabelosti mišic rotatorjev trupa in fleksorjev kolka z dinamometrijskim merjenjem sil mišic vratu, trupa in kolkov v povezavi s kronično bolečino v križu in medenici. Rezultat članka je bil uporaben tudi za nizozemskega strokovnjaka na tem področju in predsednika strokovne komisije kongresa, dr. Andrya Vleeminga. Udeležila sem se tudi njegove celodnevne delavnice, kjer je predstavil novosti na področju diagnostike in terapije bolečine v križu in medenici.  Tudi drugi avtorji so predstavili različne meritve sil mišic trupa in kolkov na različne načine, tako da smo lahko izmenjali izkušnje na tem področju. Ves čas kongresa je potekala razstava in demonstracija različne opreme, aparatur ter pripomočkov za diagnostiko in terapijo v rehabilitaciji. Predstavili so tudi bogato ponudbo različne strokovne literature. Odprla so se mi nova strokovna obzorja, zamisli in ideje, ki jih že apliciram v vsakdanje delo z bolniki, ki imajo bolečine v trupu in medenici.

Zahvaljujem se vodstvu Zdravstvenega doma dr. A. Drolca Maribor za pomoč pri uresničitvi te udeležbe, zlasti prim. Antonu Židaniku, dr. med., spec. epidem., bivšemu generalnemu direktorju Zdravstvenega doma dr. A. Drolca Maribor, ki mi je vselej prisluhnil ter me vzpodbujal pri pridobivanju in udejanjanju novosti na profesionalnem področju, in prim. Srečku Rutarju, dr. med., spec. splošne med., bivšemu direktorju OE Splošno zdravstveno varstvo, za vso podporo, ki mi jo je nudil v času svojega delovanja.

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (December 2007, januar 2008).

Na vrh

Novoletna poslanica

Spoštovani !

Še en obhod naše stare dobre znanke Zemlje okoli sonca se bliža h koncu. Vsaj astronomsko ali bolj moderno, globalno, bi lahko temu tako dejali.

Čas, ki se izteka in čas, ki je pred nami, našemu  zdravstvu ni naklonjen. Pričakovali smo "božičnico", morda celo 13. plačo ("Saj smo vendar v EU!"). Pa ne bo nič od tega kljub temu, da smo zadnje poslovno leto končali s pozitivnim rezultatom. Primanjkljaji  preteklih let nam namreč še vedno kažejo krepak neugoden rezultat, zato nam zakonodaja predstavlja oviro za kakršnokoli izplačilo, ki bi preseglo naše dogovorjene dohodke. Verjemite mi, da sem tudi sam razočaran ob tem dejstvu, saj vendar dobro vem, da smo drugo polovico leta zelo uspešno krmarili to našo barko po nemirnem morju tega  viharnega časa.

Obenem pa sem v dobri veri prepričan, da moramo vztrajati, saj velja, da zmagajo tisti, ki so kos težavam, ki vztrajajo, ki jim novi projekti pomenijo poklicni in življenjski izziv. Tudi zdravstvu bo družba morala nameniti  več denarja kot ga je doslej, saj je zdravje vendar naše največje bogastvo. Prepričan sem, da bomo tudi to neugodno obdobje previharili. Moramo ga, drugače ne gre! Naši izhodiščni razgovori na najvišji ravni že nakazujejo možnost, da se tudi na zdravstvenem obzorju že kažejo boljši časi za vse nas.

Nisem še dolgo časa na čelu našega Zdravstvenega doma, sem pa ponosen, da smo ta čas poslovali že boljše, dobro. Obljubljam Vam, da bom tudi v bodoče naredil  vse, kar je v mojih močeh, da bo poslovanje ostalo pozitivno in da nam bo prineslo boljše čase. Toda zato računam na Vas, na slehernega med Vami. Skupaj smo namreč že uspeli potegniti  voz, ki se je zagozdil v blatu, spet na ravno in pravo pot.

Hvala Vam za vse, kar ste v preteklosti naredili za naš dom. Hvala Vam in Vašim najbližjim, ki so Vas pogrešali tedaj, ko ste dan in noč, petek in svetek delali v prid našim varovancem. Njihovo zadovoljstvo in zdravje naj tudi v bodoče ostane naša prvenstvena skrb in dolžnost!

Ob prihajajočih praznikih Vam želim srečen Božič v krogu Vaših družin, v letu 2008, ki je pred nami, pa Vam želim predvsem dosti zdravja, saj najbolj veste, kakšen neomajen pomen ima naše zdravje. Ob zdravju pa Vam želim še mnogo sreče in zadovoljstva v krogu Vaših najbližjih, kakor tudi v krogu Vašega delovnega okolja.

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.
v. d. direktorja in strokovni direktor

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Izredna praznična številka December 2007).

Slavnostni utrinek iz praznovanja 50-letnice Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor

Na vrh

Piše: v. d. direktorja in strokovni direktor zavoda

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Leto 2007 se počasi izteka.

To leto se nam bo vtisnilo v spomin zaradi številnih pomembnih sprememb v našem zavodu, predvsem pa zaradi jubilejnih 50 let našega Zdravstvenega doma.

50 let so spoštljiva leta, zame posebno, saj jih sam še ne premorem toliko. In srečanje z Abrahamom, imenovanim po tem svetopisemskem očaku Izraelcev in Arabcev, je tudi v življenju posameznika nekakšna prelomnica, čas, ko se ozremo nazaj in ocenimo opravljeno, pa tudi čas, ko pogledamo naprej in si zastavimo življenjski urnik, kaj vse še narediti.

Niso pa le leta, ki vzbujajo moje spoštovanje. Gre za odkrito spoštovanje do vseh tistih, ki so gradili in izgradili ta naš »dom«, ki sodi s svojimi blizu 1000 zaposlenimi med največja podjetja našega Maribora.

V teh letih se je spreminjal čas, spreminjale so se vrednote, spreminjala se je politika, spremenila se je država. Zdravstveni dom je živel in delal naprej. Čas našega praznovanja slovenskemu zdravstvu gotovo ni najbolj naklonjen.

Vendar naš praznik kajpak naj ne bo dan tarnanja. Naj bo to dan veselja in ponosa. Mislim, da smo lahko vsi ponosni na prehojeno pot v preteklih 50 letih.

Hvala vsem, ki ste pomagali ustvariti to, kar danes imamo.

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Oktober, november 2007).

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Na vrh

Obisk albanskih zdravnikov

Pripravila: asist. Suzana Kert, dr. med. spec. in asist. Vojislav Ivetić, dr. med. spec.

V Službi splošna medicinska dejavnost smo  6. septembra 2007 v našem zavodu gostili skupino osmih zdravnic in zdravnikov iz Albanije. Njihov obisk je bil del šestdnevnega strokovnega izobraževanja, med katerim so si razen našega zavoda ogledali tudi več drugih institucij, zavodov in zasebnikov na področju zdravstvene dejavnosti. Obiskali so Ministrstvo za zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravniško zbornico, Katedro za družinsko medicino v Ljubljani, Zdravstveni dom Ljubljana in  Postojna, osnovno zdravstvo Gorenjske ter zasebne ambulante splošne medicine na različnih koncih države.

K sodelovanju pri obisku sva bila s Katedre za družinsko medicino v Ljubljani povabljena Vojislav Ivetić, dr. med. spec. in asist. Suzana Kert, dr. med. spec.

Ker so albanski kolegi zapustili svojo državo še v poletni vročini, pri nas pa sta jih sprejela dež in jesenska ohladitev, sva se s kolegom potrudila, da sta jih ogrela v naši sredini vsaj gostoljubnost in izobilje uporabnih strokovnih informacij. Gostje so  prišli k nam v spremstvu prof. dr. Janka Kersnika, predstojnika Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Maribor. V moji ambulanti so si ogledali primer tako imenovane  mestne ambulante, predstavila pa sem jim tudi organizacijo našega zdravstvenega doma nasploh. V Dupleku so si  pri kolegu ogledali  organizacijo dela v primestni ambulanti, naše druženje pa smo zaključili s prijetnim kosilom kar v bližini SA Duplek. Med druženjem so nam albanski kolegi razkrili številne težave njihovega primarnega zdravstvenega varstva, v katerem  za odraslo prebivalstvo skrbi kakih  1300 zdravnikov splošne/družinske medicine. Problemi, ki jih pestijo, so slaba organizacija zdravstvene dejavnosti nasploh, korupcija, ki sega v sam vrh organizacijske strukture zdravstvene dejavnosti ter slaba infrastruktura v državi.

Naši albanski kolegi so bili  z obiskom zelo zadovoljni.

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Oktober, november 2007).

Na vrh

Piše: v. d. direktorja in strokovni direktor zavoda

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Odziv zaposlenih na spremembe v našem zavodu je izredno ugoden. Navdaja me občutek, da se ljudje zavedajo pomembnosti trenutka in nenazadnje tudi priložnosti, katera nam je ponujena, da stvari skupaj spremenimo na bolje.

Winston Churcill je nekoč svojim rojakom dejal "lahko vam ponudim samo solze, znoj in kri". Krvi ne maram, všeč so mi solze sreče, brez znoja biti najboljši pa se enostavno ne da. Sebi ne prizanašam, spoštovanje osnovnega reda in discipline pri delu pa pričakujem tudi od vseh zaposlenih.

Resnično si iskreno želim, da naš zavod postane "hiša odličnosti", biti zaposlen v našem zavodu pa postati vsakemu čast, ponos in privilegij.

Predsednik vlade je dejal: »če že ne moremo biti največji, smo pa lahko najboljši«. Sam pravim: "smo skoraj največji, bomo pa tudi najboljši!".

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Avgust, september 2007).

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Na vrh

V našem zavodu legionela ni več prisotna

Pripravila: vodja higiensko oskrbovalne službe Majda Medved, dipl.m.s., higienik

Na podlagi sanitarno tehničnih standardov o pitni vodi, so bili v mesecu februarju opravljeni mikrobiološki pregledi pitne vode v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. V odvzetih vzorcih je bila ugotovljena prisotnost legionele na treh lokacijah zavoda: Medicinska rehabilitacija, Sodna ulica 13; Zobozdravstveno varstvo, Svetozarevska 21 in Varstvo otrok in mladine, Vošnjakova ulica 4-6.

Ugotovljena prisotnost bakterije je bila sicer v majhnih koncentracijah in le teoretično nevarna v primeru inhalacije, vendar so bili pozitivni izvidi znak kolonizacije našega omrežja. Sledilo je takojšnje ukrepanje in določitev sanacijskega programa in odgovornih oseb, ki so izvajale dogovorjene postopke v sodelovanju z ustreznimi institucijami in strokovnjaki.

Večmesečnemu izvajanju sanacijskega programa, ki je med drugim vseboval izvajanje toplotnih šokov v internem vodovodnem omrežju in vsakodnevne izpuste vode na odvzemnih mestih, kakor tudi tehnične posege v internem vodovodnem omrežju in na kotlovnicah zavoda, je sledilo ponovno vzorčenje vode.

Zadnji izvidi vzorčenja pitne vode, odvzeti 12.7.2007, na vseh rizičnih lokacijah, potrjujejo, da legionela ni več prisotna in s tem je bil sanacijski program uspešno izveden.

Vendar nas navedeni rezultati zagotovo, tudi še v prihodnje obvezujejo za stalen nadzor nad ustreznostjo pitne vode v zavodu in s tem zagotavljanja varnega okolja za zaposlene in paciente.

Članek je objavljen v internem časopisu NAŠ DOM ZDRAVJA (Avgust, september 2007).

Na vrh

Nagovor novega v.d. direktorja in strokovnega direktorja našega zavoda

Pripravil: asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Spoštovane sodelavke, spoštovani sodelavci!

V življenju ustanove je pol stoletja uspešnega obstoja ne le pomemben mejnik, temveč tudi dokaz, da je tista, od prim. Drolca leta 1957 pričeta pot bila pravilna.

Počaščen sem, da Vas lahko pozdravim kot vršilec dolžnosti direktorja in kot novi strokovni direktor našega zavoda. Počaščen predvsem zato, ker je bilo do sedaj le trem kolegom - prim. Drolcu, prim. Vreči in prim. Židaniku - dano biti na čelu te velike ustanove.

Pozdravljam Vas v času, ki slovenskemu zdravstvu gotovo ni najbolj naklonjen. Vrsta neprijetnih zdravstvenih zapletov, vrsta ostrih napadov opozicije na obstoječe vodstvo zdravstva na državni ravni, še vedno ne dokončno dorečena in izpeljana reorganizacija zdravstvenega varstva na primarni ravni, pogosta nestrpnost naših varovancev do nas in, bodimo odkriti, tudi nas do njih, so le zunanji znaki dejstva, da tranzicija v zdravstvu še ni zaključena in da nas čaka še mnogo dela.

Dovolite mi, da ob tej priložnosti povem svoje stališče do našega bodočega dela. Najprej mora to delo biti takšno, da bodo z njim zadovoljni naši varovanci. Naše strokovno delo mora biti neoporečno, odnos do bolnika partnerski, ob upoštevanju vrednot in dostojanstva vsakega posameznika. Vljudnost, olikanost, razumevanje in pripravljenost nuditi pomoč naj bodo osnova našega dela!

Pri tem kajpak ne smemo pozabiti nase. Za zadovoljstvo varovancev in za uspešno delo je namreč potrebno tudi zadovoljstvo zaposlenih. Ob tem je potrebno ustvariti čim boljše pogoje za dobro in kvalitetno delo v vseh ambulantah in službah zavoda. Za vse našteto se bom iskreno zavzemal. Posebej pa si želim, da bo glas kolegov zdravnikov, medicinskih sester in drugih strokovnih delavcev v zavodu bolj slišan in upoštevan kot doslej!

Prepričan sem, da je trden javni zavod, ki zagotavlja kvalitetno in celovito osnovno zdravstveno varstvo 24 ur na dan skozi celo leto, ki je učna baza obstoječemu srednjemu in visokemu šolstvu ter novo nastalima fakultetama (Medicinska in Fakulteta za zdravstvene vede), s sposobnostjo pokriti vsa zdravstvena tveganja v primeru naravnih in drugih nesreč, potreben.

Zdravstveni dom Maribor je v svojem razvoju prišel do točke, ki zahteva ob dobrem delu tudi dokončno oblikovanje podobe zdravstvenega doma, ki bo trdno vpet v svoj regionalni prostor in strokovno cenjen v slovenskem in mednarodnem prostoru. Zdravstveni dom je na pravi poti, zahvaljujoč dobremu strokovnemu delu in intelektualnim ter organizacijskim naporom vseh zaposlenih. Pot, ki je pred nami, je težavna, večkrat še dodatno otežena zaradi omejenih finančnih sredstev, a uresničljiva. Prepričan sem, da skupaj zmoremo!

S spoštovanjem,
Asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.


Članek je objavljen v internem časopisu Obvestila, julij 2007.

asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.

Na vrh

Zaključek tekmovanja "Za čiste in zdrave zobe ob zdravi prehrani"

Pripravila: Vodja tima medicinskih sester Rosita Makovec, dipl. med. ses.

V zdravstveno vzgojni in preventivni dejavnosti v zobozdravstvu se medicinske sestre pod strokovnim vodstvom specialista pedontologa že 27. leto delujemo na področju vzgoje in preventive. Naša prizadevanja so obrodila neprecenljive dosežke, saj osnovne šole zapuščajo mladi, ki so zdravstveno vzgojeni, posledično samozavestni in imajo bleščeč nasmeh in pozitiven odnos do svojega zdravja in zdravja ustne votline. Vsebine zobozdravstvene vzgojne in preventivne dejavnosti, ki jo medicinske sestre izvajamo na osnovnih šolah, v vrtcih in zavodu zajemajo različna področja zdravstvene vzgoje. Najpomembnejši dejavniki za ohranitev oralnega zdravja so zdrava prehrana, uživanje vode za žejo ter redna in pravilna nega ustne votline.

Članek je v celoti objavljen v internem časopisu Obvestila, junij 2007.

Na vrh

Na proslavi ob 60. obletnici Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Maribor je bil naši delavki Zvonki Debenak podeljen Srebrni znak

Pripravila: Rosita Makovec dipl.m.s.

Zvonka Debenak je zaposlena v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca od leta 1972 v zobni ambulanti za predšolske otroke in mladino.
Leta 1989 je bila prerazporejena na delovno mesto srednje medicinske sestre v Kabinet za zdravstveno vzgojno in preventivno dejavnost v zobozdravstvu. Na novem delovnem mestu je izoblikovala številne aktivnosti in svojo kreativnost prenesla v prakso ki jih ponuja narava dela, ki je namenjena skrbi za ohranitev zdravja otrok, s poudarkom na ohranitvi oralnega zdravja.

Področja njenega dela so: izvedba programa zdravstvene vzgoje v osnovnih šolah, vrtcih, kabinetu za zdravstveno vzgojo, predavanja za starše; sodeluje pri izvedbi naravoslovnih dnevov in projektnih tednih v šolah in vrtcih z različnimi zdravstveno vzgojnimi vsebinami; tri raziskovalne naloge osnovnošolcev-Mladi raziskovalci za razvoj mesta Maribor, so bile nagrajene za uspešno raziskovalno delo z njeno pomočjo; leta 1999 je izdala knjižico TO SMO MI ZOBKI, ki je bila predlagana kot učni pripomoček pri izvedbi zdravstveno vzgojnega dela; v istem letu se je porodila zamisel o projektu VODA GASILA BO ŽEJO IN UMIVALA ZOBE, z namenom zamenjati na šolskih hodnikih avtomate s sladko kislimi in gaziranimi pijačami, kar nam je s skupnimi močmi tudi uspelo (tudi na hodnikih naše delovne organizacije se od takrat lahko odžejamo z vodo. V okviru tega projekta je nastala tudi zloženka z istim imenom, ki jo uporabljamo kot učni pripomoček); igro PIKA NOGAVIČKA SREČA ZOBKE IN VODO je napisala za najmlajše, in je bila leta 2001 uvrščena v program festivala LENT; projekt o VODI je bil leta 2002 v celoti predstavljen na svetovnem kongresu pedontologov v Parizu in dobil tudi priznanje.

Takšna je naša kolegica Zvonka. Ko se ji utrne ideja, je nič več ne ustavi. Vedno najde pot po kateri neumorno nadaljuje svoje poslanstvo v negovalnem in zdravstvenem timu. Veseli smo, da je del našega tima, saj s svojo vztrajnostjo, voljo, trudom in vedno novimi idejami prispeva k uspešnemu uresničevanju programa zdravstveno vzgojne in preventivne dejavnosti v zobozdravstvu.

Srebrni znak je šel v prave roke. Sodelavke ti iskreno čestitamo in želimo še veliko uspehov pri delu v bodoče.

Članek je v celoti objavljen v internem časopisu Obvestila, maj 2007.

Od leve proti desni: predsednica društva DMSBZT MB Ksenija Pirš, dobitnica Srebrnega znaka Stanka Debenak, glavna medicinska sestra OE VOM Zdravstvenega doma Maribor Milena Frankič.

Na vrh

Kako smo sprejeli legionello

Pripravila: Majda Medved, dipl.med.s., higienik

Na podlagi sanitarno tehničnih standardov in čedalje pogostejših informacij o prisotnosti legionele v vodovodnem omrežju, smo posredovali vzorce vode na mikrobiološki pregled vključno s pregledom na omenjeno bakterijo.
Od osmih vzetih vzorcev je bila v sedmih vzorcih  izolirana Legionella, od 15 odvzetih vzorcev vode na mikrobiološki nadzor jih je 14 neoporečnih, le pri enem smo (zaradi varnosti na enem delovišču), po enem tednu ponovno vzorčili in poslali v ponovni pregled. Kontrolni vzorec je bil  zdravstveno ustrezen.

Kaj je Legionella?
Legionella je bacil, ki prebiva v vseh kopenskih  sladkovodnih vodah. Tako je prisotna tudi v naših domovih, bolnišnicah, vrtcih, je torej naša sostanovalka in stalna spremljevalka.
Zadržuje in razmnožuje se v okolju od 25 do 42 stopinj Celzija, ter na lokacijah slepih vodov ter nizke porabe vode, kjer se posledično topla voda zadržuje in je ustrezno gojišče za razmnoževanje legionele. 

Kako nas pravzaprav ogroža?
Legionella je bakterija, ki  nas ogroža v primeru,  kadar pride pri osebi, ki je bila v kontaktu z okuženo vodo, do inhalacije aerosolov okužene vode. Predvsem so to osebe z oslabljenim imunskim sistemom, rakasti bolniki, bolniki s sladkorno boleznijo, srčnim popuščanjem, kronično obstruktivno boleznijo, osebe starejše od 65 let in drugi.

Kako smo ukrepali?
Čeprav je bakterija izolirana v zelo malih koncentracijah in je le teoretično nevarna v primeru inhalacije, so pozitivni izvidi znak kolonizacije našega omrežja.
Takoj po prejetju izvidov se je sestala komisija KOBO in sprejela ukrepe za nadaljnjo delo.

Članek je v celoti objavljen v internem časopisu Obvestila, april 2007.

Na vrh

Damjan Sitar v boju za točke, ki bi mu omogočile uvrstitev na svetovno prvenstvo v mnogoboju v Osaki

Pripravila: Vesna Rečnik-Šiško, dipl. org.

Tekmovalec v mnogoboju Damjan Sitar je kot zobotehnik zaposlen v našem zavodu 5 let. Na moje vprašanje, kako mu uspe uskladiti delo in naporne treninge mi odgovori: "Vsekakor mi brez podpore sodelavcev in vodstva zavoda ne bi uspelo. Zahvaljujem se vsem v Zdravstvenem domu dr. A. Drolca Maribor, ki mi omogočajo, da poleg službe lahko treniram in se udeležujem tekmovanj !" Pohvali se, da mu uspe v službi narediti normo in da mu (kljub vsem obveznostim) včasih celo ostane kaj prostega časa, ki ga rad izkoristi za druženje s prijatelji.
Damjan trenira vsak dan 2-3 ure. Treningi so sestavljeni iz daljšega teka na prostem ter vaj za moč in izboljšanje tehnik v dvorani. Njegov glavni trener Lado Mesarič je v pogovoru za dnevnik Večer (maj 2006) ocenil: "Damjan ima še veliko rezerv in ob strokovnem delu se lahko nadejamo novih rekordnih dosežkov."
Sitar je že kot mladinec uspešno skakal v višino, a so se kasneje pojavile težave zaradi poškodbe gležnja. S takratnim trenerjem sta se odločila, da bi poskusila v kakšni drugi disciplini. Po razmisleku sta izbrala mnogoboj in odločitev se je kmalu izkazala za pravilno.

Članek je v celoti objavljen v internem časopisu Obvestila, marec 2007.

Na vrh

13. zimske športne igre zdravstvenih in socialnih zavodov mariborske regije

Pripravil: Aleksander Jus, dipl. zn.

Letošnje zimske športne igre zdravstvenih in socialnih zavodov mariborske regije so bile 23. februarja. Kljub pomanjkanju snega smo jih uspešno izvedli. Ponovno smo lahko ponosni na naše športnike, saj smo skupno osvojili drugo mesto. Prvo mesto si je zasluženo priborila ekipa Splošne bolnišnice Maribor, tretje mesto pa je osvojila ekipa Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Po zaključku športnega dela je bila podelitev priznanj, medalj in pokalov.  Sledila je seveda zabava do zgodnjih jutranjih ur. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim, še posebej pa vodstvu zavoda, ki nam je omogočilo sodelovanje na zimskih športnih igrah.

Na vrh

Priročnik o dojenju

Pripravil: vodja Delovne skupine Dojenju prijazna zdravstvena ustanova prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. spec.,             podpredsednik Nacionalnega odbora za zdravje otrok UNICEF Slovenija

Želimo, da bi se vsa teoretična znanja in napredek na področju otrokove prehrane, prenesel tudi v vsakodnevno strokovno delo in v življenje družine, smo z odgovornostjo in veseljem sprejeli pobudo Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja pri UNICEF-u Slovenija, da pristopimo kot prvi v Sloveniji k akciji za pridobitev naziva Dojenju prijazna zdravstvena ustanova. Namen naših naporov je uporabiti izkušnje iz akcije Dojenju prijazne porodnišnice  v naših posvetovalnicah, šolah za bodoče starše, patronažnem delu in povsod tam, kamor pride mama z dojenčkom, ali na pregled ali zgolj na posvet.

Zahvaljujem se predvsem vodstvu Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, ki je podprl naš entuziazem in našim sponzorjem, Klubu Vesna, ki je del svojih sredstev, nabranih na dobrodelnih akcijah namenil za pomoč pri opremi sobe in kotičkov za dojenje.

Lepo je delati v skupini, kjer vlada želja za uresničitev zastavljenih ciljev in vera, da smo v skupnih močeh, podprti z enotnim znanjem in predani plemenitim ciljem lahko uspešni in da bomo začrtane programe tudi dosegli. Predvsem pa si želim izboljšanje odstotka izključno dojenih otrok in s tem njihovo boljše zdravje kot najlepšo popotnico na vstopu v življenje.

Na vrh

Novoletna poslanica glavnega direktorja prim. Anton Židanika, dr. med. spec.

Vsakoletno novoletno srečanje z nekdanjimi in sedanjimi sodelavci me spomni, da smo ponovno eno leto starejši in da prihajamo v čas pričakovanj, kaj nam bo Novo leto prineslo in obljub, ki jih želimo v naslednjem letu realizirati.


Leto 2006 je močno zaznamovalo zunanje okolje, v katerem deluje naš zavod.

Skoraj ni bilo dneva in ne javnega medija, da ni prineslo novic s področja zdravstva. Od Sprememb in dopolnitev Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki po že enoletnem usklajevanju s sindikati še ni v zaključni fazi sprejema v Državnem zboru, do napovedi, da bodo  že sredi leta sprejeti Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o duševnem zdravju, Zakon o pravicah pacientov, Zakon o zdravilstvu, Nacionalni program zdravstvenega varstva, Zakon  o koncesijah in končno Mreža javne zdravstvene službe kot podlaga za podelitev koncesij.

Čeprav smo Ministrstvo za zdravje ves čas opozarjali, da je naša zdravstvena zakonodaja že zastarela in da je potrebna usklajevanja s pravno prakso EU, kar bi terjalo vsaj začasno zamrznitev podeljevanja koncesij, je Ministrstvo brez zadržkov in pospešeno podeljevalo koncesije zdravnikom za program, za katerega niso niti zaprosili, v prostorih, ki jih še nimajo ter v času, ko so še v delovnem razmerju pri javnem zavodu.

Zato se ne smemo čuditi, da se je rodilo Gibanje za ohranitev javnega zdravstva ter da si je Minister za zdravje prislužil interpelacijo.

Zanimiv je še nadalje predlog Zakona o javno – zasebnem partnerstvu, ki ga je v času županske kampanje tako zagovarjal direktor SBM prim. Gregor Pivec, dr.med.spec., na podlagi izkušenj, ki jih je imela bolnišnica z izgradnjo parkirne hiše.

Eno je parkirna hiša, drugo pa možnost, da nekdo vloži sredstva v odkup javnega zavoda ter izvaja zdravstvene storitve na račun zdravstvene zavarovalnice.

Vsak zasebnik namreč vstopa v neko partnerstvo s tveganjem in zato želi določen donos na vložena sredstva. Ali so upravičena pričakovanja, da bo zasebnik našel notranje rezerve zaradi uspešnejšega upravljanja s stroški in ponudil enako ali boljšo storitev za enako ceno. Vrhunski ekonomisti so ocenili, da je projekt zanimiv, če prinaša vsaj 10 do 15 % letni donos. Pri tem je bil v parlamentu RS zavrnjen predlog opozicije, da bi pri javno – zasebnem partnerstvu imele prednost neprofitne institucije, ki bi vlagale dobiček nazaj v razvoj dejavnosti.

Ker obstoja velika verjetnost, da bi iskali dobiček v prelaganju dražjih pacientov na višji nivo, bi se to odražalo v negativnem poslovanju vrhunskih institucij in klinik, katere bi v končni fazi morala sanirati država iz proračuna.

Spremembe, ki jih napoveduje nova zakonodaja, preveč posegajo v sistem in pravice državljanov, zato jih ne bi smeli sprejemati preko noči in po hitrem postopku. To potrjujejo tudi zaključki ugledne ustanove Health Consumer Powerhouse iz Stockholma, ki je proučevala kakovost zdravstvenih sistemov v Evropi, kjer je Slovenija uvrščena med 25 državami Evrope na 11 mesto, upoštevajoč kakovost zdravstvenega sistema glede na vložena sredstva pa celo na prvo.

Zanimiva pa je pobuda o uvedbi prispevka za dolgotrajno zdravstveno nego, v kar nas sili problematika vedno starejše populacije in njene potrebe po kontinuirani zdravstveni negi. To za nas pomeni v prihodnjem obdobju povečanje kapacitet in prioritete v zdravljenje in nego na domu.

Naslednji dogodek, ki še kako vpliva na poslovanje našega zavoda, so bile lokalne volitve. ZD Maribor je ustanovilo 12 občin, od katerih je odvisna sestava sveta, imenovanje in razreševanje direktorja zavoda, investicijska vlaganja, dodatni programi za preventivo in promocijo zdravja občanov in končno podeljevanje koncesij, kar vpliva na našo finančno trdnost in likvidnost.

Upamo, da bomo nova vodstva občin in župane uspeli prepričati, da je trden javni zavod, ki zagotavlja kvalitetno in celovito osnovno zdravstveno varstvo 365 dni v letu in 24 ur na dan, je učna baza obstoječemu srednjemu in visokemu šolstvu ter nastajajočima fakultetama (Medicinska in Fakulteta za zdravstvene vede, v katero bo prerasla Visoka zdravstvena šola), s sposobnostjo pokriti vsa zdravstvena tveganja v primeru naravnih in drugih nesreč, pomembnejši od niza zasebnih ambulant s koncesijo.


In kaj smo medtem delali v ZD dr. Adolfa Drolca Maribor ? :

• ubranili smo naš  ISO  standard 9001/2000 preko certifikacije Slovenskega instituta za kakovost (SIQ),
• izvedli volitve v svet zavoda, ga konstituirali in sprejeli Statut zavoda, ki čaka na potrditev 12 občinskih svetov,
• ustanovili Znanstveno raziskovalni oddelek, podlago za uspešno raziskovalno delo naših sodelavcev,
• postavili močno strokovno ekipo z nizom sodelavcev v Službi za promocijo zdravja in izobraževanje,
• po 20 letih delovanja Kolaborativnega centra SZO za primarno zdravstveno nego, kljub racionalizacijam SZO in ukinjanju nekaterih centrov v Evropi, dobili priznanje te asociacije v smislu podaljšanja mandata,
• razvili Službo nujne medicinske pomoči z reševalnimi prevozi v razvitemu svetu primerljivo dejavnost, z izjemno hitro odzivnostjo ter bazo za bodoče  helikopterske intervencije,
• realizirali  z ZZZS dogovorjene programe in poslovno leto          zaključili s  presežkom prihodkov nad odhodki ali preprosto rečeno z dobičkom, ob tem  pa dvigovali kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, saj je kar nekaj naših kolegic in kolegov zaključilo specializacije ter študij na Visoki zdravstveni  šoli. Odobritev doktorskih in magistrskih študijev, pa nam je garancija, da bosta imeli Medicinska fakulteta in Fakulteta za zdravstvene vede Univerze  v Mariboru habilitirane učitelje tudi s področja primarnega zdravstvenega  varstva.

Kakšne so naše želje za leto 2007?

Finančna stabilizacija nam končno omogoča, da pričnemo predvidene investicije realizirati tudi v praksi (s soudeležbo proračunskih sredstev občin in Ministrstva za zdravje), da posodabljamo medicinsko in računalniško opremo, da še nadalje dvigujemo kakovost zdravstvenih storitev in gradimo na kvaliteti medsebojnih odnosov, predvsem pa si vsi želimo obilico zdravja in osebne sreče.

Glavni direktor:
prim. Anton Židanik, dr. med. spec.

Na vrh

Sedež stalne pisarne katedre za družinsko medicino, MF v Ljubljani, v prostorih ZD Maribor

Pripravil: Anton Kranjc, univ. dipl. ekon., direktor za poslovne zadeve

Ponosni smo lahko še na en strokovno medicinski dosežek. Ob zadnjem obisku prof. dr. Janka Kersnika, dr. med. spec., v ZDM pri direktorici OE SZV, ga. Suzani Kert, dr. med. spec. in pri direktorju za poslovne zadeve, g.  Antonu Kranjcu, univ. dipl. ekon., nam je izrazil željo, da bi bil sedež stalne pisarne katedre za družinsko medicino, MF v Ljubljani, v prostorih ZDM.

Katedri smo že ponudili v uporabo multimedijsko učilnico in druge prostore za klinične vaje študentov medicine v Mariboru. V dveh pisarnah bodo gostovali profesorji in asistenti družinske medicine, zaposlena pa bo tudi pisarniška moč.

Na vrh

Izšla je knjiga "Oskrba poškodovancev v predbolnišničnem okolju"

Pripravili: doc.dr. Štefek Grmec, dr.med., Dejan Kupnik, dr. med., doc.dr. Andrej Čretnik, dr. med.

V veliko veselje nam je, da lahko končno objavimo, da je septembra 2006 v založbi Visoke zdravstvene šole Maribor izšla knjiga "Oskrba poškodovancev v predbolnišničnem okolju". Knjiga je na podlagi sklepa senata VZŠ Maribor razvrščena kot učbenik. Pisana je predvsem za študente medicine, sekundarije in vse osebje, ki dela v predbolnišničnem okolju.

Recenzija je bila narejena s strani prof.dr. Vladimirja Smrkolja, dr.med.,asist.mag.Dušana Vlahovića, dr. med., prof.dr.Igorja Švaba, dr.med. (vsi iz Medicinske fakultete v Ljubljani) ter doc.dr.Mirta Kamenika, dr.med. iz Medicinske fakultete v Mariboru.

Uredniki knjige so doc.dr.Štefek Grmec, dr.med. in Dejan Kupnik, dr.med. iz Centra za NMP in reševalne prevoze ZD dr. Adolfa Drolca Maribor in doc.dr.Andrej Čretnik, dr.med. iz Oddelka za travmatologijo Splošne bolnišnice Maribor.

Razveseljuje dejstvo, da je približno dve tretjini knjige, ki skupno obsega 340 strani, plod avtorjev (zdravnikov) iz Centra za NMP in reševalne prevoze ZD dr. Adolfa Drolca Maribor (Štefek Grmec, Mirjam Golub, Štefan Mally, Mateja Špindler in Dejan Kupnik), preostali del pa so prispevali avtorji (zdravniki) iz SBM (Andrej Čretnik, Nuša Zorko, Zdravko Roškar, Dušan Mekiš, Roman Košir), PHE Kranj (Monika Gruenfeld Zupan) ter Ustanove za NMP Zagreb (Ingrid Bošan Kilibarda).

Knjiga obravnava najsodobnejše smernice obravnave poškodovanca po mednarodno uveljavljenih smernicah sistema ATLS (advanced trauma life support=nadaljnji postopki obravnave in oživljanja poškodovancev) tako odraslega kot otroka, ter zajema tudi najnovejše algoritme oživljanja odraslih in otrok, ki so bili objavljeni konec lanskega leta.

Na vrh

Sobe in kotički za dojenje

Za delovno skupino DPZU – NOSD, UNICEF Slovenija
Pripravila: Milena Frankič, glavna medicinska sestra OE VŽOM

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor je v mesecu decembru 2004 pristopil k pobudi UNICEF - a Slovenija, Odbora za zdravje otrok in Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja in pričel s projektom Dojenju prijazna zdravstvena ustanova (DPZU). Naš strateški cilj je vzpodbujati doječe matere in jim dajati vso strokovno pomoč in podporo, da bodo lahko izključno dojile do 6. meseca otrokove starosti oz., da se bo odstotek izključno dojenih otrok do 6. meseca starosti povzpel do in nad 60 %, kar so priporočljive smernice.

Smernice smo združili v 7 korakov do uspešnega dojenja:
1. korak: Ustanova ima napisana pravila o dojenju.
2. korak: Vso osebje mora biti izobraženo za spodbujanje in vzdrževanje dojenja.
3. korak: Vse nosečnice morajo biti poučene o prednostih in pravilnem načinu dojenja
4. korak: Podpora dojenju v ustanovi.
5. korak: Spodbujanje izključnega dojenja v ustanovi.
6. korak: Dojenju prijazno okolje v ustanovi.
7. korak: Sodelovanje z drugimi pri spodbujanju dojenja.

V delovni skupini DPZU nam je uspelo, da smo v celoti izpolnili vseh sedem korakov do uspešnega dojenja. Povabili smo Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja (NOSD) pri UNICEF Slovenija za ocenitev naših naporov pri udejanjanju pobude DPZU. Želimo si, da  komisija za ocenitev čimprej opravi svojo nalogo, seveda v upanju, da smo bili v celoti uspešni in da si pridobimo "ta laskavi" naziv DPZU. Pri prav vsakem koraku je bilo velikoooo prizadevanj, še posebej pri šestem koraku, zato bi le temu posvetila nekaj več pozornosti. Poskrbeli smo za dojenju prijazno okolje v ustanovi in opremili sobo in kotičke za dojenje. Prostori so namenjeni nemotenemu in sproščenemu hranjenju dojenčkov. Soba za dojenje se nahaja v Vošnjakovi ulici 2, I. nadstropje Dispanzerja za otroke, kotički za dojenje pa povsod tam, kjer se nahajajo matere z dojenčki iz različnih razlogov. Tako bodo matere našle kotiček za dojenje v Dispanzerju za ženske v V. nadstropju, v Specialističnih ambulantah v III. nadstropju, v Dispanzerju za otroke v Novi vasi, na Taboru in Teznem. Nakup opreme sobe za dojenje je v celoti omogočil Klub Vesna, kotičkov za dojenje pa delno Klub Vesna, delno pa smo uporabili sredstva iz sofinanciranja programov za krepitev zdravja  Mestne občine Maribor. 17.10.2006 smo sobo in kotičke za dojenje tudi uradno otvorili.

Na vrh